Cesar Barbarossa prizna Aleksandra III. za edinega papeža in se odpove svojemu papežu Kalistu III.
Sklenitev 15 letnega miru med cesarstvom in kraljevino Sicilijo. Kralj Vilijem II. preda kasnejšemu Henriku VI. v zakon svojo teto Konstanco in s tem politično naveže Sicilsko kraljevino na cesarstvo.
Sklenitev 6 letnega miru z Lombardsko ligo in nadaljevanjem pogajanj. 1183 ↔
27. september - Papež Aleksander III. pošlje pismo mitičnemu Nadduhovniku Janezu.
Angleški kralj Henrik II. poveri najmlajšemu sinu Ivanu gospostvo nad Irsko (Lordship of Ireland).
Poljskemu nadvojvodi Mješku Staremu se upre sin Odon Poznański. Kaotične razmere in nove delitve izkoristi Kazimir II., ki se okliče za poljskega nadvojvodo, drugače pa nadzoruje slabo tretjino Poljske.
Bitka pri Hyelionu in Leimocheirju: Bizantinci vrnejo Seldžukom za lanskoletni poraz pri Miriokefalonu. Čez 20.000 Seldžukov, ki se vračajo težko otovorjeni s plenom iz bizantinske obale, popolnoma porazijo in pobijejo skoraj do zadnjega.
Kneževina Rjazan, ki bojuje vojno s sosednjo kneževino Vladimir-Suzdal, uniči Moskvo in pobije večino prebivalcev.
Azija
Bližnji vzhod
Poroka med Rejnaldom Chatillionskim in Štefanijo iz Millyja, baronice Čezjordanske. S poroko dobi Rejnald v posest dva mogočna gradova Kerak in Montreal, jugovzhodno od Mrtvega morja.
Rejnald začne s plenjenjem trgovskih karavan in pobijanjem talcev v zameno za odkupnine.
avgust - Smrt Vilijema Montferaškega, soproga kraljeve sestre Sibile Jeruzalemske. Smrti najverjetnejšega prestolonaslednika je botrovala malarija. Na jeruzalemskem dvoru se ponovno začno odvijati spletke za iskanje novega snubca mladi vdovi Sibili in s tem najverjetnejšega naslednika gobavega jeruzalemskega kralja Baldvina IV.
november - Konec začasnega miru med Saladinom in križarji. Križarji začno oblegati trdnjavo Harim severno od Alepa, zato je velik delj juga nezaščiten, kar izkoristi Saladin.↓
→ Saladinova ekspedicijska ofenziva po jugu Izraela. Napade Askalon, v katerem se nahajajo kralj Baldvin IV. in njegovo spremstvo, ki jih vodi Rejnald Chatillionski ter še 375 vitezov templarjev. ↓
Bitka pri Montgisardu → Popolna zmaga križarjev proti Saladinovi vojski, ki utrpi hude izgube, zgolj vsak deseti Saladinov vojak preživi bitko. Saladin zbeži nazaj v Egipt.
Umrlega velikega mojstra vitezov hospitalcevGilberta Sirskega nasledi Roger de Moulins.