![cover image](https://wikiwandv2-19431.kxcdn.com/_next/image?url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/7d/Piero_del_Pollaiolo_temperance.jpg/640px-Piero_del_Pollaiolo_temperance.jpg&w=640&q=50)
Zmernost (vrlina)
glavna vrlina, ki se nanaša na zmernost, samokontrolo lastnih želja in hotenj ter s tem na pravo ravnovesje in ne na pretiravanje in nezmernost / From Wikipedia, the free encyclopedia
Zmernost (latinsko Temperantia) kot vrlina je v sodobni uporabi opredeljena kot zmernost ali prostovoljno samoomejevanje.[1] Običajno je opisana v smislu, česa se posameznik prostovoljno vzdrži. To vključuje zadrževanje maščevanja s prakticiranjem nenasilja in odpuščanja, zadržanost od arogantnosti s prakticiranjem ponižnosti in skromnosti, zadrževanje od presežkov, kot sta ekstravagantno razkošje ali razsipanje s prakticiranjem preudarnosti in zadrževanje od besa ali hrepenenja s prakticiranjem mirnosti in samokontrole.[2]
![Thumb image](http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/7d/Piero_del_Pollaiolo_temperance.jpg/640px-Piero_del_Pollaiolo_temperance.jpg)
Zmernost so religiozni misleci, filozofi in v zadnjem času psihologi opisali kot vrlino, zlasti v gibanju pozitivne psihologije. V filozofski in religiozni misli ima dolgo zgodovino.
V klasični ikonografiji je vrlina pogosto upodobljena kot ženska, ki drži dve posodi, kako pretaka vodo z ene v drugo. Je ena od kardinalnih vrlin zahodne misli, ki jo najdemo v grški filozofiji in krščanstvu, pa tudi v vzhodnih tradicijah, kot sta budizem in hinduizem. Zmernost je ena od šestih vrlin v klasifikaciji pozitivne psihologije, ki vključuje modrost, pogum, človečnost, pravičnost in transcendenca.[3] Običajno je označena kot nadzor nad presežkom in se izraža skozi lastnosti, kot so čednost, skromnost, ponižnost, samoregulacija, gostoljubje, opustitev, abstinenca, odpuščanje in usmiljenje; vsaka od teh vključuje omejitev presežka nekega impulza, kot so spolna želja, nečimrnost ali jeza.