Vransko

Vransko nemško nekdaj Franz, je nekdanje obcestno, danes pa gručasto naselje z okoli 800 prebivalci v Spodnji Savinski dolini, središče istoimenske občine.

Vransko
Vransko Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°14′44.23″N 14°57′6.34″E
Država	Slovenija
Statistična regija	Savinjska
Tradicionalna pokrajina	Štajerska (pokrajina)
Občina	Vransko
Površina
• Skupno	3,1 km2
Nadm. višina	340 m
Prebivalstvo  (2020)[1]
• Skupno	805
• Gostota	260 preb./km2
Časovni pas	UTC+1
• Poletni	UTC+2
Poštna številka	3305 Vransko
Zemljevidi	Najdi.si Geopedia
Vransko - Trško naselje
Register kulturne dediščine Slovenije
Nepremični spomenik lokalnega pomena
Lega	Vransko Občina Vransko
RKD št.	979 (opis enote)[2]
Razglasitev NSLP	10. junij 1989

Ime naselja

Stara ljudska pripovedka pravi, da se je ime Vransko razvilo iz imena ptice vrane. Nekoč naj bi bilo v vranski kotlini jezero, ki so ga pozneje prekopali, osušili in na njegovem mestu zgradili naselje. Ker so se ob jezeru in kasneje na močvirju zbirale jate vran, so prebivalci naselje imenovali Vransko. Kjer so jezero prekopali, so dali naselju ime Prekopa, in kjer so s čolni brodarili in prepeljevali ljudi čez jezero, so kraj poimenovali Brode.

Zgodovina

Naselje Vransko se v zgodovinskih virih prvič omenja leta 1286, trg je postalo leta 1868. V dvorcu Vittenbach, Prajhaus oz. Avžlak so bile med letoma 1809 in 1813 mitnica, pivovarna in obmejna carinarnica (Pod Trojanami je potekala meja med Štajersko in Kranjsko).

Znamenitosti

• Muzej motociklov prikazuje razvoj in zgodovino motociklizma ter prometa nasploh, od začetkov vse do 60. let 20. stoletja.
• Gasilska zbirka obsega več kot 400 predmetov gasilske dediščine iz vse Slovenije, od druge polovice 19. stoletja do konca 20. stoletja. Na ogled so prevozne ročne brizgalne črpalke na vozovih, motorne črpalke, gasilski aparati, sekire, ročniki, uniforme, medalje in značke.
• Rojstna hiša Lavoslava Schwentnerja, ljubljanskega knjigarnarja in založnika pesnikov in pisateljev slovenske moderne, v kateri je skoraj v celoti ohranjena stanovanjska oprema, ki ponazarja kulturo bivanja premožnejše trgovske družine na prelomu 19. stoletja.

Sklici

1. »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
2. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 979«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Viri

• Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 (COBISS)

Glej tudi

• Seznam naselij v Sloveniji

Zunanje povezave