Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov. Z okoli 140 milijoni govorcev spada med največje svetovne jezike. Govorijo jo predvsem v Nemčiji, Avstriji, Lihtenštajnu, večjem delu Švice, Luksemburgu, na Južnem Tirolskem v Italiji, v Opoljskem vojvodstvu (v Šleziji) na Poljskem, v vzhodnih provincah Belgije, delih Romunije ter v Alzaciji v Franciji. Nezanemarljive nemško govoreče manjšine ostajajo v nekdanjih kolonijah, kot je Namibija, ter v vzhodnoevropskih državah, kot so Češka, Slovaška, Romunija, Kazahstan, Madžarska, Ukrajina in Rusija. Tudi ločine, kot so Amiši in nekateri Menoniti govorijo narečje nemščine. Približno 120 milijonov ali četrtina prebivalcev Evropske unije govori nemščino kot materni jezik. Nemščina je kot tuji jezik tretja najbolj priljubljena na svetu in druga v Evropi (za angleščino), v ZDA ter na Japonskem.

Podatki na hitro Izgovarjava, Materni jezik ...
Nemščina
Deutsch, deutsche Sprache
Izgovarjava[ˈdɔʏtʃ]
Materni jezikNemčija, Lihtenštajn, Avstrija, Belgija, Italija, Švica, Luksemburg in med nemško diasporo po svetu
Št. maternih
govorcev
Standardna nemščina: 90 milijonov (2010)[1]
vse variacije nemščine: 120 milijonov (1990–2005)[2]
Govorci drugega jezika: 80 milijonov (2006)[3]
indoevropski
  • germanski
    • zahodnogermanski
      • visokonemški
        • nemščina
Zgodnejše oblike
stara visoka nemščina
  • srednja visoka nemščina
    • zgodnja nova visoka nemščina
Pisavalatinica (nemška abeceda)
nemška Braillova pisava
Uradni status
Uradni jezik
Zastava Evrope Evropska unija
(uradni in delovni jezik)

 Nemčija
 Avstrija
  Švica
 Italija (samo v Južni Tirolski)
 Lihtenštajn
 Luksemburg

 Belgija
Priznani manjšinski
jezik
 Češka[4]
 Denmark[5]
 Madžarska[6]

 Kazahstan[7]
 Italija (samo Južna Tirolska)

 Namibija (nacionalni jezik; uradni jezik 1984–90)[8][9]
 Poljska (nadomestni jezik)[10]
 Romunija[11]
 Russia[12]
 Slovaška (uradni jezik občine Krahule/Blaufuß)[3][13]
Zastava Brazilije Brazilija (souradni jezik občine Pomerode in drugih občin)[14]
Zastava Južne Afrike Južna Afrika[15]
Zastava Vatikana Vatikan (administrativni in ukazni jezik Švicarske garde)[16]
Venezuela Venezuela (Colonia Tovar)[17]
Regulatorni uradnega regulatorja
(Nemško ortografijo regulira Rat für deutsche Rechtschreibung[18]).
Jezikovne oznake
ISO 639-1de
ISO 639-2ger (B)
deu (T)
ISO 639-3Različno:
deu  nova visoka nemščina
gmh  srednja visoka nemščina
goh  stara visoka nemščina
gct  Alemán Coloniero
bar  Austro-Bavarian
cim  Cimbrian
geh  Hutterite German
ksh  Kölsch
nds  nizka nemščina
sli  Lower Silesian
ltz  luksemburščina
vmf  Main-Franconian
mhn  Mócheno
pfl  Palatinate German
pdc  Pennsylvania German
pdt  Plautdietsch
swg  švabska nemščina
gsw  alemanska nemščina
uln  Unserdeutsch
sxu  Upper Saxon
wae  Walser German
wep  vestfalijski jezik
Glottologhigh1287  High Franconian
uppe1397  Upper German
Linguasphere52-AC (celinski zahodnogermanski) > 52-ACB (nemščina & nizozemščina) >
52-ACB-d (srednjenemški vklj. 52-ACB–dl & -dm Standardna/generalizirana visoka nemščina) + 52-ACB-e & -f (Upper German & alemanska nemščina) + 52-ACB-g (jidiš) + 52-ACB-h (émigré German variacije vklj.
52-ACB-hc Hutterite German & 52-ACB-he Pennsylvania German etc.) + 52-ACB-i (Yenish); skupaj 285 variacij: 52-ACB-daa do 52-ACB-i
Thumb
Thumb
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.
Zapri

K nemškemu jeziku spadata dve glavni narečni skupini: visoka nemščina in nizka nemščina. Medtem ko je visoka nemščina doživela premik soglasnikov (hochdeutsche Lautverschiebung), je nizka nemščina - kot nizozemščina, angleščina in skandinavski jeziki - ohranila stare germanske soglasnike. Visokonemška narečja pa delimo v dve podskupini: zgornjo ter srednjo nemščino. Visokonemški knjižni jezik je imel svojo podlago v pisarniškem jeziku saške kneževine šestnajstega stoletja, ki ga je Martin Luther uporabljal v svojem prevodu Svetega pisma iz grščine oz. hebrejščine. Z Biblijo se je razširil prav ta knjižni jezik po celi Nemčiji in je v 17. stoletju tudi izpodrinil nizko nemščino kot uradni jezik v severni Nemčiji.

Okoli leta 1000 so govorili nemška narečja med Vogezi (danes Francija) in reko Saale ter med rekama Eider in zgornjo Adižo. Z nemško vzhodno kolonizacijo med sledečimi stoletji se je nemščina postopoma razširjala do Pomorjanske, Šlezije in Vzhodne Prusije, do Flensburga ter do Karavank. Največje jezikovno območje je imela na začetku dvajsetega stoletja. Po 2. svetovni vojni je izgubila območja vzhodno od Odre, Lužiške Nise, Krušnih gora in Bavarskega gozda (Šumava) zaradi izgona tamkajšnjega prebivalstva.

V 90. letih 20. stoletja so postopoma uvedli nov pravopis, ki je zastarela pravila glede dvojnih soglasnikov, ponavljajočih se kombinacij črk ipd. naredil bolj logična. Dvojni soglasniki (mednje iz zgodovinskih razlogov štejemo tudi tz) se lahko pojavijo samo za kratkimi samoglasniki. Kombinacije črk (npr. st) se sedaj napišejo tolikokrat, kolikokrat se izgovorijo (npr. selbstständig), pri sestavljenih besedah se po novem lahko neka črka ponovi tudi več kot dvakrat zaporedoma (npr. Schifffahrt). Razčiščena je tudi zmeda glede ß, ki se lahko pojavi le za dolgimi samoglasniki, za kratkimi pa se po prvem pravilu lahko pojavi le ss.

V švicarski nemščini črke ß ne uporabljajo, namesto nje zmeraj pišejo ss.

Slovnica

Samostalnik – das Substantiv

V nemščini so samostalniki pisani z veliko začetnico. Imajo člen, ki določa spol samostalnika. Samostalniki poznajo dve slovnični števili, in sicer ednino ter množino. Lahko jih sklanjamo. Določimo jim lahko:

  1. spol: moški (Maskulinum – der), ženski (Femininum – die) in srednji (Neutrum – das)
  2. število: ednina (Singular) in množina (Plural)
  3. sklon: imenovalnik (Nominativ), rodilnik (Genitiv), dajalnik (Dativ) in tožilnik (Akkusativ)

Člen – der Artikel

Člen stoji pred samostalnikom in izražajo spol, število ter sklon samostalnika. Ločimo določne in nedoločne člene. Na osnovi členov tvorimo tudi pridevnike, ker sklanjajo po podobnem vzorcu.

Nedoločni člen – der unbestimmte Artikel

Nedoločni člen zaznamuje novo, še prvikrat imenovano informacijo besedila. Nedoločni člen ne pozna množinske oblike. Zanikamo ga s 'kein'.

Več informacij Maskulinum, Femininum ...
Maskulinum Femininum Neutrum
Nominativ ein eine ein
Genitiv eines einer eines
Dativ einem einer einem
Akkusativ einen eine ein
Zapri
Določni člen – der bestimmte Artikel

Določni člen označuje iz besedila že znano enoto, ki jo ponovno omenjamo oz. jo dodatno označimo s pomočjo prilastka.

Več informacij Maskulinum, Femininum ...
Maskulinum Femininum Neutrum
Nominativ der die das
Genitiv des der des
Dativ dem der dem
Akkusativ den die das
Zapri

Sklici

Zunanje povezave

Wikiwand in your browser!

Seamless Wikipedia browsing. On steroids.

Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.

Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.