Velika kitajska lakota
lakota, ki je nastala kot posledica velikega preskoka naprej in med letoma 1959 in 1961 povzročila več milijonov žrtev / From Wikipedia, the free encyclopedia
Velika kitajska lakota (kitajsko: 三年大饥荒, "tri leta velike lakote") je bilo obdobje med letoma 1959 in 1961 v zgodovini Ljudske republike Kitajske (LRK), za katero je značilna razširjena katastrofalna lakota. Nekateri znanstveniki so vključili tudi leti 1958 ali 1962. Velika kitajska lakota velja za najsmrtonosnejšo lakoto in eno največjih nesreč, ki jih je povzročil človek v človeški zgodovini, z ocenjenim številom smrtnih žrtev zaradi lakote, ki se giblje v desetinah milijonov (nekatera poročila prikazujejo tudi 15 do 55 milijonov žrtev).[1]
Datum | 1959–1961 |
---|---|
Kraj | Ljudska republika Kitajska |
Vzrok | Posledica velikega preskoka naprej, naravne katastrofe, neuspešne kmetijske kampanje |
Smrti | 15–55 milijonov ljudi |
Glavni dejavniki, ki so prispevali k veliki lakoti, so bile politike pod vodstvom kitajskega komunističnega voditelja Maa Cetunga, kot so veliki skok naprej (1958 do 1962) in ljudska revolucija, kot tudi neučinkovita distribucija hrane znotraj nacionalnega načrtnega gospodarstva, ki je zahtevalo uporabo slabih kmetijskih tehnik, kampanja štirih škodljivcev, ki je zmanjšala populacije ptic (kar je povzročilo ekosistemske motnje), prekomerno poročanje o pridelavi žita in naročilo milijonom kmetov, naj preidejo na proizvodnjo železa in jekla.[2] Namesto, da bi poskušal rešiti problem, je Mao zanj krivil protirevolucionarje in jih obtoževal, da so kradli in delili žito. Na tajnem sestanku v Šanghaju konec leta 1959 je Mao izdal ukaz o nabavi ene tretjine vsega žita s podeželja in dejal:
Kadar ni dovolj za jesti, ljudje umrejo od lakote. Bolje je, da polovica ljudi umre, tako da jih bo druga polovica lahko preživela.
Med konferenco sedem tisoč kadrov v začetku leta 1962 je Liu Shaoqi uradno pripisal 30 % lakote naravnim nesrečam in 70 % napakam, ki jih je povzročil človek ("三分天灾, 七分人祸"). Po sprožitvi reform in odpiranja je kitajska komunistična partija (KPK) junija 1981 uradno izjavila, da je lakota poleg nekaterih naravnih nesreč predvsem posledica napak velikega skoka naprej in protidesničarske kampanje in kitajsko-sovjetskega razkola.[1][2]