Vazopresin
nevrohipofizni hormon / From Wikipedia, the free encyclopedia
Vazopresin ali antidiuretični hormon (ADH), pa tudi antidiuretski hormon in adiuretin, je nevrohipofizni hormon, ki se sintetizira v hipotalamusu in služi večanju prepustnosti zbiralc ter daljnih cevčic (distalnih tubulov) za vodo. Na organizem deluje antidiuretično (zmanjšuje diurezo) in vazokonstriktorno (krči žile ter s tem viša krvni tlak). Kemično je vazopresin ciklični nonapeptid.[1] Ker ima adiuretin pri človeku in večjem deležu preostalih sesalcev na osmem mestu aminokislino arginin, mu pravimo tudi arginin-vazopresin (AVP) in argipresin.[1][2]
Vazopresin je hormon, ki nastaja po nukleotidnem zaporedju gena AVP v nevronih (živčnih celicah) hipotalamusa. Produkt prepisovanja (transkripcije) in prevajanja (translacije) gena AVP je peptidni prohormon, ki se nato pretvori v AVP (aginin-vazopresin). Ta zatem potuje vzdolž aksonov živčnih celic, ki prehajajo v zadnji reženj hipofize, tako imenovano nevrohipofizo, kjer se hormon sprošča v obtočila (preko veziklov, prenos poganja hipertonična zunajcelična tekočina).[3][4][5]
Antidiuretični hormon morda opravlja še eno pomembno vlogo, saj se v manjših količinah sprošča iz hipotalamusa v možgane, kjer naj bi imel funkcijo v socialnem vedenju, privlačnosti med partnerjema in materinskih odzivih na stres.[6][7] Vazopresin vzpodbuja diferenciacijo matičnih celic v kardiomiocite (srčno-mišične celice) in homeostazo srčne mišice.[8]
Ima precej kratko razpolovno dobo, zgolj 16–24 minut.[5]