Vadžet
From Wikipedia, the free encyclopedia
Vadžet ali Uadžet (egipčansko wꜢḏyt Zelena (gospa), aleksandrijsko grško starogrško Οὐτώ Uto ali starogrško Βουτώ Buto)[1] je bila prvotno lokalna boginja mesta Dep,[2] ki je kasneje postalo del mesta Per-Vadžet (Vadžetina hiša).[3] Mesto je bilo pomembno že v prazgodovinskem Egiptu in je imelo pomembno vlogo v kulturnem razvoju v mlajši kameni dobi.
Vadžet v hieroglifih | |||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|
wȝḏyt Vadžet | |||||||
kobra + sonce | |||||||
kobra | |||||||
Horovo oko | |||||||
Vadžet | |||||
---|---|---|---|---|---|
Zavetnica Spodnjega Egipta, vladarja in rojevajočih mater | |||||
Vadžet, upodobljena kot kobra, Hačepsutin tempelj na tebanski nekropoli | |||||
Ime v hieroglifih |
Wadjet / Wadjit W3ḏt / W3ḏjt= |
Vadžet je bila zavetnica in varuhinja Spodnjega Egipta, po združitvi z Gornjim Egiptom pa pokroviteljica vseh boginj Gornjega Egipta. Vadžet, upodobljena kot kobra, je simbolizirala suverenost, oblast in božanskost in bila emblem na kroni vladarjev Spodnjega Egipta (ureus). Bila je tudi zaščitnica vladarjev in rojevajočih mater. Izročilo pravi, da je bila dojilja boga Hora. S pomočjo Horove matere Izide ga je branila pred zahrbtnim stricem Setom, ko se je pred njim skrival v močvirjih Nilove delte.[4]
Hoja pred Vadžet je bil praznik, ki se je z molitvami in petjem proslavljal 25. decembra, jen letni festival pa se je proslavljal 21. aprila. Pomembni praznovanji sta bili 21. junija (poletni sončni obrat) in 14. marca.
Vadžet je bila tesno povezana Rajevim očesom, žensko dvojnico boga Raja, ki je bila v staroegipčanski mitologiji močno zaščitniško božanstvo. Kasneje so jo začeli povezovati udi z Izido in številnimi drugimi božanstvi.
Na reliefu v pokopališkem templju kraljice Hačepsut v Luksorju sta dve podobi boginje Vadžet. Na eni je upodobljena z glavo v anku, na drugi pa pred Horom-sokolom s krono Spodnjega Egipta (pšent), ki pooseblja faraona, katerega je varovala.