Spodnji Egipt

Spodnji Egipt (egiptovsko arabsko مصر السفلى‎‎, Maṣr El Sofla) je najsevernejša regija Egipta, ki obsega plodno Nilovo delto med Zgornjim Egiptom in Sredozemskim morjem, se pravi ozemlje od Dahshurja na jugu do El Aiyata na severu.

Dešret, rdeča krona Spodnjega Egipta

Karta Spodnjega Egipta z zhodovinskimi nomi

Geografija

V davni preteklosti je Plinij Starejši^[1] zapisal, da se Nil pred izlivom v Sredozemsko morje razcepi v sedem rokavov (od vzhoda proti zahodu): Peluški, Taniški, Mendeški, Fatnitski (ali Fatmetski), Sebenitski, Bolbitinski in Kanopski. Zdaj ima Nil samo dva glavna rokava: Rašidskega na zahodu in Damietskega na vzhodu.

Delta Nila je zelo vodnata in prepredena s številnimi velikimi in majhnimi kanali. Podnebje v Spodnjem Egiptu je zaradi bližine Sredozemskega morja bolj milo kot v Zgornjem. Temperature so manj ekstremne, padavine pa bolj obilne.

Zgodovina

Spodnji Egipt je bil nekoč znan kot Ta-Mehu - dežela papirusa. Razdeljen je bil na dvajset okrožij - nomov. Prvi med njimi je bil Lišt. Ker je večina Spodnjega Egipta poraščena s travo in nizkim rastlinjem in neprimerna za bivanje, je organizacija nomov doživela več sprememb.

Prestolnica Spodnjega Egipta je bil Memfis. Njegova zavetnica je bila kobra - boginja Vadžet. Spodnji Egipt je predstavljala nizka rdeča krona dešret, njena simbola pa sta bila papirus in čebela.

Do okoli leta 3600 pr. n. št. so se kamenodobne egipčanske skupnosti ob Nilu ukvarjale predvsem s pridelavi žita in rejo domačih živali.^[2] Kmalu po tem letu je družba začela hitro rasti in se razvijati v bolj prefinjeno civilizacijo.^[3] Izdelovati se je začela nova in bolj dodelana lončenina, podobna tisti v južnem Levantu. V tem času se je začel na široko uporabljati baker^[3] in na soncu sušeni zidaki, ki so jih prevzeli od Mezopotamcev.^[3]

Vzporedno s kulturnim razvojem se je začel proces povezovanja s skupnostmi in mesti iz gornjega porečja Nila, se pravi z Zgornjim Egiptom.^[3] Vojne med Spodnjim in Zgornjim Egiptom so bile pogoste,^[3] dokler ni faraon Zgornjega Egipta Narmer je v 31. stoletju pr. n. št. porazil Spodnji Egipt in pod svojo oblastjo združil obe kraljestvi.^[4]

Preddinastični faraoni Spodnjega Egipta

Na Kamnu iz Palerna, napisanem sredi vladavine 5. dinastije (okoli 2490 – okoli 2350 pr. n. št.), je seznam faraonov, ki so vladali v Spodnjem Egiptu pred Narmerjem. Noben faraon s seznama ni omenjen v nobenem drugem zapisu, zato bi lahko bili mitološki ali povsem izmišljeni.

Ime	Slika	Komentar	vladanje
Hsekiu / Seka		Znan samo s Kamna iz Palerma[5]
Haju		Znan samo s Kamna iz Palerma[6]
Tiju / Tejev		Znan samo s Kamna iz Palerma[7]
Teš / Tješ		Znan samo s Kamna iz Palerma[8]
Neheb		Znan samo s Kamna iz Palerma[9]
Vazner		Znan samo s Kamna iz Palerma[10]	Okoli 3050 pr. n. št.
Mek		Znan samo s Kamna iz Palerma[11]
(uničeno)		Znan samo s Kamna iz Palerma[12]
Dju / Dvojni sokol		Vladal morda tudi v Zgornjem Egiptu.	Vladal iz Naqade III

Seznam nomov

Številka	Egipčansko ime	Glavno mesto	Sodobno ime glavnega mesta	Prevod
1	Aneb-Heč	Ineb Hedž / Men-nefer / Menfe (Memfis)	Mit Rahina	belo obzidje
2	Kensu	Kem (Letopolis)	Ausim	kravje stegno
3	Ament	Imu (Apis)	Kom El Hisn	zahod
4	Sapi-Res	Pteka	Tanta	južni ščit
5	Sap-Meh	Zau (Sais]])	Sa El Hagar	severni ščit
6	Kaset	Kasu (Ksois)	Sakha	gorski bik
7	A-ment	(Hermopolis Parva, Metelis)	Damanhur	zahodna harpuna
8	A-bt	Tjeku / Per-Atum (Heroonpolis, Pitom)	Tell El Maskhuta	vzhodna harpuna
9	Ati	Džed (Busiris)	Abu Sir Bara	Andžeti
10	Ka-hem]]	Hut-hery-ib (Atribis)	Tell Atrib	črni bik
11	Ka-heseb	Taremu (Leontopolis)	Tell El Urydam	bik Heseb
12	Teb-ka	Tdžebnutdžer (Sebenitos)	Samanud	tele in krava
13	Heq-At	Iunu (Heliopolis)	Materiya, predmestje Kaira	uspešni Skeptre
14	Kent-abt	Zarv (Sile, Tanis)	Tell Abu Sefa	najbolj vzhoden
15	Tehut	Ba'h / Weprehwy (Hermopolis Parva)	Baqliya	ibis
16	Ka	Džedet (Mendes)	Tell El Rubˁ	riba
17	Semabehdet	Semabehdet (Diospolis Inferior)	Tel El Balamun	prestol
18	Am-Kent	Per-Bastet (Bubastis)	Tell Bastah	princ juga
19	Am-Pehu	Dža'net (Leontopolis Tanis)	Tell Nebesha ali San El Hagar	princ severa
20	Sopdu	Per-Sopdu	Saft El Hinna	pernati sokol

Sklici

1. Plinij Starejši. Naturalis Historia, 5.11.
2. Carl Roebuck. The World of Ancient Times. Charles Scribner's Sons Publishing: New York, 1966, str. 51.
3. Carl Roebuck. The World of Ancient Times. Charles Scribner's Sons: New York, 1966, str. 52-53.
4. Carl Roebuck. The World of Ancient Times. Charles Scribner's Sons Publishers: New York, 1966, str. 53.
5. Thomas Schneider. Lexikon der Pharaonen. Albatros, Düsseldorf 2002, ISBN 3-491-96053-3, str. 259.
6. Thomas Schneider. Lexikon der Pharaonen. Albatros, Düsseldorf 2002, ISBN 3-491-96053-3, str. 139.
7. Thomas Schneider. Lexikon der Pharaonen. Albatros, Düsseldorf 2002, ISBN 3-491-96053-3, str. 199.
8. Thomas Schneider. Lexikon der Pharaonen. Albatros, Düsseldorf 2002, ISBN 3-491-96053-3, str. 138.
9. Thomas Schneider. Lexikon der Pharaonen. Albatros, Düsseldorf 2002, ISBN 3-491-96053-3, str. 181.
10. Thomas Schneider. Lexikon der Pharaonen. Albatros, Düsseldorf 2002, ISBN 3-491-96053-3, str. 311.
11. Thomas Schneider. Lexikon der Pharaonen. Albatros, Düsseldorf 2002, ISBN 3-491-96053-3, str. 137.
12. Thomas Schneider. Lexikon der Pharaonen. Albatros, Düsseldorf 2002, ISBN 3-491-96053-3, str. 137.