Tartinijev trg
glavni trg v Piranu From Wikipedia, the free encyclopedia
Tartinijev trg je največji trg in središče Pirana. Ime je dobil slavnem piranskem rojaku, violinistu in skladatelju Giuseppeju Tartiniju, katerega spomenik je pred občinsko stavbo.
| Tartinijev trg | |
|---|---|
.jpg) Tartinijev trg | |
  Tartinijev trg Geografska lega: Tartinijev trg, Slovenija | |
| Lega | Tartinijev trg, Piran Občina Piran |
| Koordinati | 45°31′42.67″N 13°34′5.83″E |
| Zgrajeno | 19. st. |
| Arhitekt | Boris Podrecca (1992) |
| Uradno ime: Piran - Tartinijev trg | |
| evid. št. | 521[1] |
| Uradno ime: Piran - Tartinijev spomenik | |
| evid. št. | 7592[2] |
Trg je bil nekoč mandrač ali notranje pristanišče za jadrnice in ribiške čolne. Nekoč se je nahajal zunaj mestnega obzidja, saj je najstarejše delno ohranjeno obzidje potekalo za današnjo občinsko palačo, zunaj njega pa je samevala le cerkev svetega Petra. Že v srednjem veku je bil obdan z najpomembnejšimi mestnimi palačami in hišami premožnih meščanov.
Današnjo podobo je trg dobil v 2. polovici 19. stoletja. Leta 1894 so mandrač, tj. pristanišče za manjša plovila in čolne, zaradi smradu, nečistoče in zdravstveno-higienskih razlogov ter pomanjkanja prostora zasuli in tako je nastala prostorna tržna ploščad, okoli katere so zgradili vse pomembnejše ustanove in meščanske stavbe, od katerih se je v prvotnih oblikah ohranila le gotska hiša, imenovana Benečanka.
Od zgraditve tramvajske proge, po kateri je tramvaj mesto v letih 1909 - 1953 povezoval s Portorožem in Lucijo, je bil na trgu zaključek tramvajske proge.
Eliptična oblika nekdanjega mandrača se kaže tudi v zasnovi današnje ploščadi iz belega istrskega kamna, ki jo je ob 300-letnici Tartinijevega rojstva projektiral arhitekt Boris Podrecca.
.jpg)
Tartinijev spomenik
Ob 200-letnici rojstva violinista in skladatelja Tartinija so mu leta 1892 meščani Pirana želeli postaviti spomenik, vendar so se dela nekoliko zavlekla, tako da so šele leta 1896 postavili na visok podstavek bronasti kip mojstra v nadnaravni velikosti. Spomenik je delo beneškega kiparja Antonia dal Zotta. Z domišljeno postavitvijo obvladuje trg in ga prostorsko povezuje s kompleksom župnijske cerkve svetega Jurija, ki dominira nad mestom. Sploh v novejšem času so s spomenika nekajkrat ukradli lok, ki ga Tartini drži v roki. Leta 2016 so kip s podstavkom in ograjo restavrirali. Na robu violine so pri 3D-skeniranju odkrili do tedaj neznano čustveno posvetilo kiparja svoji preminuli ženi, ki je do svoje smrti leta 1893 z nasveti dejavno sodelovala pri izdelavi skulpture.[3]
Kamnita stebra za zastave
Stebra sta nastala v 15. stoletju in danes krasita vhod na trg. Njuno prvotno mesto je bilo pred staro Mestno hišo. Na prvem je uporabljen krilati lev svetega Marka. Pod njim je latinski napis, ki se v prevodu glasi: »Glej krilatega leva, ki grabi ozemlje, morje in zvezde«. Na desni strani je grb takratnega piranskega podesta in latinski napis »Tebi, Segredo Ludovico, pošteni zaščitnik, v čast...« Na levi strani stebra je občinski grb, pod njim pa dolžinske mere. Na drugem stebru je na sredini upodobljen sveti Jurij na konju, zaščitnik mesta, pod njim pa napis: »Z našimi molitvami ostajaš varna, piranska zemlja«. Na desni strani stebra je petelinja noga, grb družine Malipiero, na levi strani pa neznan grb. Na tem stebru so izobešali mestno zastavo z belim poljem in rdečim križem , simbolom svetega Jurija.
Zgradbe
Benečanka
Tartinijeva rojstna hiša
Mestna hiša (sedež Občine Piran)
Sodna palača (danes knjižnica)
.jpg)
Wikiwand in your browser!
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.
