Splošna plinska enačba
From Wikipedia, the free encyclopedia
Splòšna plínska enáčba je termična enačba stanja za idealni plin, izražena s specifično prostornino in specifično plinsko konstanto :
s prostornino , ki jo plin zaseda:
s (specifično) molsko prostornino :
ali z gostoto :
Pri tem je tlak plina, masa, molska masa, število molov plina (množina snovi), dejansko število delcev, Avogadrovo število, splošna plinska konstanta, absolutna temperatura plina in Boltzmannova konstanta.
Splošna plinska enačba se imenuje tudi enačba Clapeyron-Mendelejeva, po Benoitu Paulu Émileu Clapeyronu in Dimitriju Ivanoviču Mendelejevu. Clapeyron jo je leta 1834 prvi zapisal po izkustveni poti, Mendelejev pa na sodobni način prek plinskih zakonov.[1][2] V današnji obliki je nastala leta 1874. Oblika:
se imenuje tudi Mendelejev-Clapeyronova enačba.