Rusko-turška vojna (1877–1878)
From Wikipedia, the free encyclopedia
Rusko-turška vojna (1877-1878) (rusko Русско-турецкая война (1877—1878), Rusko-tureckaja vojna (1877—1878), turško 93 Harbi, Vojna '93, imenovana po letu 1293 po islamskem koledarju, bolgarsko Руско–турска Освободителна война, Rusko-turska osvoboditelna vojna) je bila vojna med Osmanskim cesarstvom in koalicijo vzhodnoevropskih pravoslavnih držav (Romunija, Bolgarija, Srbija in Črna gora) pod vodstvom Ruskega carstva.[10] Potekala je na Balkanu in Kavkazu in se začela z naraščanjem nacionalizmov na Balkanu v 19. stoletju. Med pomembne ruske vojne cilje so spadali ponovna osvojitev ozemelj, ki jih je izgubila v krimski vojni v letih 1853-1856, ponovna vzpostavitev oblasti nad Črnim morjem in podpora političnim gibanjem za osvoboditev balkanskih narodov od Osmanskega cesarstva.
Rusko-turška vojna (1877–1878) | |||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Del velike vzhodnoevropske krize | |||||||||
Bitka ruskih vojakov in bolgarskih prostovoljcev z osmansko bojsko na prelazu Šipka avgusta 1877 | |||||||||
| |||||||||
Udeleženci | |||||||||
Poveljniki in vodje | |||||||||
|
| ||||||||
Moč | |||||||||
Osmansko cesarstvo: Na začetku: 70.000 na Kavkazu Skupaj: 281.000 mož[4] | |||||||||
Žrtve in izgube | |||||||||
Koalicija pod ruskim vodstvom je v vojni zmagala in s pravočasno intervencijo zahodnih sil potisnila meje Osmanskega cesarstva do vrat Konstantinopla.
Posledično je Rusiji uspelo dobiti Karsko in Batumsko oblast na Kavkazu in pokrajino Budžak v sedanji južni Besarabiji. Kneževine Romunija, Srbija in Črna gora, ki so bile že nekaj let suverene, so formalno razglasile neodvisnost od Osmanskega cesarstva. Po skoraj pet stoletjih osmanske prevlade (1386–1878) je s pomočjo in vojaškim posredovanjem Rusije nastala tudi samostojna bolgarska država Kneževina Bolgarija, ki je obsegala ozemlje med reko Donavo in balkanskimi gorami z izjemo severne Dobrudže, ki je pripadla Romuniji. Bolgarija je dobila tudi Sofijo, ki je postala prestolnica nove države. Berlinski kongres leta 1878 je Avstro-Ogrski dovolil zasesti Bosno in Hercegovino, Veliki Britaniji pa Ciper.
Dan podpisa Sanstefanskega mirovnega sporazuma (3. marec 1878) se v Bolgariji slavi kot Dan osvoboditve.[11] V socialistični Bolgariji s praznik ni slavil.[12]