Aleksander II. Ruski
From Wikipedia, the free encyclopedia
Aleksander II. Ruski oziroma Aleksander Nikolajevič (rusko Алекса́ндр Никола́евич), ruski car, poljski kralj, * 29. april (17. april, ruski koledar) 1818, Moskva, † 13. marec (1. marec) 1881, Sankt Peterburg.
Aleksander II. Ruski | |
---|---|
Rojstvo | 17. (29.) april 1818[1] Small Nicholas Palace[d][2] |
Smrt | 1. (13.) marec 1881[2] (62 let) Zimski dvorec[2] |
Državljanstvo | Ruski imperij |
Poklic | vladar, državnik, vladar |
Podpis |
Aleksander II. je bil ruski car od leta 1855 in poljski kralj v obdobju 1855–1864. Odpravil je tlačanstvo v Rusiji in izpeljal vrsto reform v pravosodju, državni in lokalni upravi, vojski in šolstvu. Zavračal pa je zahteve po ustavni monarhiji, kar je proti njemu obrnilo izobražence in svobodomiselno elito. Javnost mu je očitala slabo zastopanje Rusije na mirovnih pogajanjih v Parizu (1856, po krimski vojni) in v Berlinu (1879, po rusko-turški vojni). Nasprotniki, predvsem iz nihilistično usmerjenih vrst študentov, so izvedli nanj 12 neuspelih atentatov; trinajsti atentat je uspel. Aleksander II. velja za največjega ruskega reformatorja po Petru Velikem.