From Wikipedia, the free encyclopedia
Robert Wilhelm Eberhard Bunsen, nemški kemik in fizik, * 31. marec 1811, Göttingen, Vestfalija, Nemčija, † 16. avgust 1899, Heidelberg, Baden.
| Robert Bunsen | |
|---|---|
_(cropped).jpg) | |
| Rojstvo | Robert Wilhelm Eberhard Bunsen 30. marec 1811[1][2][…] Göttingen[3][4][…] |
| Smrt | 16. avgust 1899[5][6][…] (88 let) Heidelberg[3][7][…] |
| Bivališče |  Nemčija |
| Narodnost | nemška |
| Področja |
|
| Ustanove |
|
| Alma mater | Univerza v Göttingenu |
| Mentor doktorske disertacije | Friedrich Stromeyer |
| Doktorski študenti |
|
| Poznan po | odkritje kakodilnega radikala, cezija in rubidija iznajdba Bunsenovega gorilnika, elektrokemijskega člena ogljik-cink razvoj metod za plinsko in spektroskopsko analizo |
| Pomembne nagrade |
|
| Podpis |  |
Bunsen je bil najmlajši od štirih sinov profesorja filologije. Študiral je kemijo na Univerzi v Göttingenu in tam leta 1831 doktoriral. Od leta 1836 do 1852 je predaval na Visoki obrtniški šoli (Politehniški šoli) v Kasslu, kjer je nadomestil Wöhlerja. Bil je univerzitetni profesor na univerzah v Marburgu in Breslauu (zdaj Wrocław). Potem pa je bil vse do upokojitve leta 1889 profesor na Univerzi v Heidelbergu.
Leta 1834 je odkril protistrup, hidrirani železov oksid, ki ga še danes uporabljamo proti zastrupitvi z arzenikom. Njegova raziskava dvojnih cianidov, je dokazala načelo v organski kemiji, da je narava sestavljenih snovi odvisna od radikalov, ki jo sestavljajo.
Rezultate svojih raziskav odpadnih plavžnih plinov je leta 1857 objavil v klasičnem delu Gasometrične metode. Z Gustavom Robertom Kirchhoffom velja za utemeljitelja spektralne analize. Leta 1859 sta skonstruirala prvi spektrograf na prizmo. Tega leta je s takšnim postopkom pravilno pojasnil Fraunhoferjeve absorpcijske črte v Sončevem spektru.
Leta 1861 sta z istim postopkom odkrila nova kemijska elementa rubidij in cezij. Po tem postopku se snov, ki se jo proučuje, pričvrsti na platinasto žico, se z Bunsenovim gorilnikom žari in opazuje s spektrografom. Iznašel je že omenjeni gorilnik, čeprav gre zasluga tudi Michaelu Faradayu. Konstruiral je dva galvanska člena s cinkom kot negativno in ogljikom kot pozitivno elektrodo. Člen je uporabil za napajanje obločne svetilke. Izumil je tudi fotometer s katerim je meril njeno svetlost. Galvanski člen je uporabljal pri elektrolitskem postopku pridobivanja čistega kovinskega magnezija. Z elektrolizo je dobil tudi aluminij. Znan je tudi po fotometru z masno zaslonko na zaslonu iz papirja in črpalko na vodni curek.
Bil je zelo odličen eksperimentator. Izumil je še ledni kalorimeter in filtrirno črpalko.
Za svoje znanstvene dosežke je leta 1860 prejel Copleyjevo medaljo Londonske kraljeve družbe, leta 1877 Davyjevo medaljo in leta 1898 Albertovo medaljo.
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.
