RNA cepivo
cepivo, ki s transfekcijo sintetične RNK reprogramira celice, da proizvajajo tujo beljakovino, ki spodbuja adaptivni imunski odziv / From Wikipedia, the free encyclopedia
RNA cepivo (RNK cepivo) ali mRNA cepivo (mRNK cepivo) je nova vrsta cepiv za doseganje pridobljene imunosti z vektorjem (prenašalcem), ki vsebuje umetno informacijsko RNA (mRNA).[1] Tako kot običajna cepiva so tudi RNA cepiva namenjena spodbujanju proizvodnje protiteles, ki se bodo vezala na morebitne patogene in aktivirala celice T, da bodo prepoznale specifične peptide, predstavljene na molekulah MHC. RNA zaporedje kodira antigene, beljakovine, ki so enake ali podobne beljakovinam patogena. Po dostavi cepiva v telo gostiteljske celice to zaporedje prevedejo, pri čemer nastanejo kodirani antigeni, ki nato spodbujajo prilagodljivi imunski sistem telesa k tvorbi protiteles proti patogenu. Druga oblika cepljenja z mRNA je tista, pri kateri mRNA kodira popolnoma človeška protitelesa IgG. mRNA v tej obliki kodira protitelesa, ki so enaka ali podobna protitelesom pri bolniku z močno predhodno imunostjo.[2]
Prednosti RNA cepiv pred običajnimi beljakovinskimi cepivi so hitrost zasnove in proizvodnje, nizki stroški proizvodnje[3][4] ter sprožitev celične in humoralne imunosti.[5][6] Glede na nov mehanizem delovanja RNA cepiv in način njihove dostave v telo[7] je le malo znanega o njihovih srednjeročnih in dolgoročnih učinkih,[6] poudarjajo pa možnost avtoimunosti in reaktogenosti (v glavnem zaradi lipidnih delcev).[4][8][9] Za distribucijo in shranjevanje tovrstnih cepiv je zaradi krhkosti molekule RNA potrebna uporaba hladne verige, kar bi lahko ob nezadostnem odmerjanju (tj. razpad molekul pred injiciranjem) zmanjšalo njihovo efektivno učinkovitost.[10][3][4]
V poznih 1990-ih letih so potekala prva klinična preskušanja tovrstnih cepiv, pri katerih so proti metastatskim tumorjem prostate uporabili dendritične celice.[11] V zgodnjih 2000-ih so proučevali neposredno injiciranje mRNA kot način preprečevanja melanoma.[12] Kot prvo RNA cepivo je bilo 2. decembra 2020, sedem dni po osemtedenskem obdobju preskušanja, zaradi »koristi, ki odtehtajo vsakršno tveganje«, za »široko uporabo« odobreno cepivo BNT162b2 proti covidu-19 družb BioNTech in Pfizer.[13][14] Celotno preskušanje III. faze tega cepiva bo predvidoma končano do januarja 2023.[15] Drugo odobreno mRNA cepivo je postalo cepivo mRNA-1273 družbe Moderna.[16] Globalni regulatorji morajo pri odločanju o odobritvi teh cepiv pretehtati med pomanjkanjem podatkov o srednjeročnih in dolgoročnih učinkih novega mehanizma mRNA cepiv[17][8] ter potrebnim ukrepanjem ob pandemiji covida-19,[9][18] za katero je hitrejša proizvodnja mRNA cepiv velikega pomena.[19][20][8]