Michael Polanyi
From Wikipedia, the free encyclopedia
Michael Polanyi (rojstno ime Mihály Pollacsek/Polányi), FRS, madžarsko-britanski kemik, fizik, ekonomist in filozof, * 11. marec 1891 Budimpešta, Avstro-Ogrska, † 22. marec 1976, Northampton, Združeno kraljestvo.
Michael Polanyi | |
---|---|
![]() | |
Rojstvo | Pollacsek Mihály 11. marec 1891({{padleft:1891|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:11|2|0}})[1] Budimpešta[2] |
Smrt | 22. februar 1976({{padleft:1976|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:22|2|0}})[2][3][…] (84 let) Northampton[d][4] |
Državljanstvo | ![]() ![]() ![]() |
Poklic | filozof, ekonomist, kemik |
Njegovo obširno raziskovalno delo obsega kinematiko pri kemiji, uklone rentgenskih žarkov in adsorpcijo plinov. Leta 1921 je bil pionir s teorijo na področju uklona rentgenskih žarkov in toka elektronov ter protonov. Prav tako je bil leta 1934 začetnik teorije o deformacijah v kristalih nekaterih kovin in ostalih materialov. Po selitvi v Nemčijo leta 1926 je postal profesor kemije na Inštitutu cesarja Viljema v Berlinu. Leta 1933 se je preselil v Anglijo in postal prvi profesor kemije na Univerzi v Manchestru, kasneje pa postal profesor tudi na področju družboslovja. Dva izmed njegovih učencev sta prejela Nobelovo nagrado za kemijo, prav tako pa je to najvišje priznanje v znanosti prejel njegov sin John Polanyi (1986). Leta 1944 je bil izvoljen za člana Kraljeve družbe. Na področju družboslovja je prispeval zlasti s teorijo o spontanem redu, ki jo je analiziral in primerjal v skladu s podobno različico teorije Friedricha Hayeka. Spadala je v kontekst njegovega nasprotovanja centralnemu planiranju.