Madžarščina
uralski jezik / From Wikipedia, the free encyclopedia
Madžárščina (madžarsko magyar nyelv) je ugrofinski jezik s 14,5 milijoni govorcev, ki ga govori 10 milijonov Madžarov na Madžarskem, preostanek pa na določenih delih Romunije, Slovaške, Ukrajine, Srbije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije, kjer je bil pred I. svetovno vojno ogrski (madžarski) del Avstro-Ogrske. Madžari v šali zato pravijo, da je Madžarska edina država na svetu, ki meji sama nase. Madžarski jezik je najbolj soroden hantijskemu in mansijskemu, ki se govorita v Rusiji v zahodni Sibiriji in imata skupaj le okoli 15.000 govorcev.
madžarščina | |
---|---|
magyar | |
Izgovarjava | ˈmɒɟɒr |
Materni jezik | Madžarska in območja Avstrije, Romunije, Srbije, Slovaške, Slovenije, Ukrajine |
Področje | Srednja Evropa |
Etničnost | Madžari |
Št. maternih govorcev | 12,7–14 milijonov (2007, 2009)[1][2] |
uralski
| |
Pisava | Latinica (madžarska abeceda) Madžarska Braillova pisava Madžarske rune |
Uradni status | |
Uradni jezik | Madžarska Evropska unija |
Regulator | Raziskovalni inštitut za lingvistiko Madžarske akademije znanosti (Magyar Tudományos Akadémia Nyelvtudományi Intézete) |
Jezikovne oznake | |
ISO 639-1 | hu |
ISO 639-2 | hun |
ISO 639-3 | Oba: hun – Moderna madžarščina ohu – Stara madžarščina |
Seznam Linguist | ohu Old Hungarian |
Glottolog | hung1274 |
Regije Panonske nižine kjer se govori madžarščina | |
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov. |
Madžarščina je uradni jezik na Madžarskem, v Sloveniji pa ima poleg slovenščine status uradnega jezika na področjih ob slovensko-madžarski meji, kjer živi madžarska manjšina: v občinah Hodoš, Šalovci, Moravske Toplice, Dobrovnik in Lendava.