Latenska kultura
From Wikipedia, the free encyclopedia
Latenska kultura je bila kultura evropske železne dobe, imenovana po arheološkem najdišču La Tène na severni strani jezera Neuchâtel v Švici, kjer je bilo v jezeru odloženih več tisoč predmetov, odkriti pa so bili po znižanju gladine leta 1857.[1]
Geografski obseg | zahodna in srednja Evropa |
---|---|
Obdobje | železna doba v Evropi |
Datumi | okoli 500 — okoli 1. pr. n. št. |
Tipsko nahajališče | La Tene, Neuchâtel |
Prednik | Halštatska kultura "D" |
Naslednik | Rimsko cesarstvo |
La Tène je tipična lokacija, ki so jo arheologi uporabljali za pozno obdobje kulture in umetnosti starodavnih Keltov, izraz, ki je trdno zasidran v ljudskem razumevanju, a predstavlja tudi številne težave za zgodovinarje in arheologe. Kultura je postala zelo razširjena in se pojavlja v veliko različnih lokalnih različicah. Pogosto se razlikuje od prejšnjih in sosednjih kultur, predvsem v slogu keltske umetnosti La Tène, za katerega je značilna ukrivljenost vrtinčastih dekoracij, zlasti kovinskih predmetov.[2]
Latenska kultura je nastala in razvijala v pozni železni dobi (od okrog 500 pr. n. št. do rimskega osvajanja v 1. stoletju pr. n. št.) v Belgiji, vzhodni Franciji, Švici, Avstriji, Južni Nemčiji, na Češkem, Poljskem, Slovaškem, v Sloveniji, na Hrvaškem nn delih Madžarske, Ukrajine in Romunije. Kelti iz zahodne Iberije so delili številne vidike kulture, vendar v splošnem ne umetniškega sloga. Na severu se je razširila sodobna predrimska železna doba Severne Evrope, vključno z Jastorfsko kulturo severne Nemčije.