From Wikipedia, the free encyclopedia
Kutriguri so bili turško nomadsko ljudstvo ki je v 6. stoletju cvetelo v pontsko-kaspijski stepi. Vzhodno od njih so živeli njim sorodni Utiguri. Oboji so bili verjetno tesno povezani z Bolgari.[op 1] Vojskovali so se z Bizantinskim cesarstvom in Utiguri. Proti koncu 6. stoletja so jih absorbirali panonski Avari, ki so se tja priselili pod pritiskom Turkov.
Grousset je menil, da so bili Kutriguri ostanki Hunov.[2] Prokopij o njih piše:
Kutriguri so zasedli zahodni, Utriguri pa vzhodni del tanaitsko-meotskega (donsko-azovskega) stepskega območja,[7] kar potrjujejo besede utigurskega vladarja Sandila:
Psevdo-Zaharija Retorik, sirski prevajalec Cerkvene zgodovine, je okoli leta 555 v zahodni Evraziji omenil trinajst plemen: wngwr (Onoguri), wgr (Oguri), sbr (Sabiri), bwrgr (Burğar, se pravi Bolgari), kwrtrgr (Kutriguri), br (verjetno Abar, se pravi Avari), ksr (Kasr; Akatziri ?), srwrgwr (Saraguri), dyrmr (*Idilmari, Ιτιμαροι),[8] b'grsyq (Bagrasik, se pravi Barsili), kwls (HalizianI ?), bdl (Abdali ?) in ftlyt (Heftaliti). V etnografskih spisih iz istega obdobja so opisani s tipičnimi besednimi zvezami za nomade, kot "ljudje, ki živijo v šotorih, se preživljajo z mesom živine in rib, divjih živali in z orožjem (plenjenjem)" in podobno.[5][9]
Agatij (okoli 579–582) je zapisal:
Leta 551 je kutrigurska vojska 12.000 mož, ki so jo vodili številni poveljniki, vključno s Hinialonom, prišla z "zahodne strani Maeotskega jezera", da bi pomagala Gepidom, ki so bili v vojni z Langobardi.[11] Kasneje so z Gepidi ropali po bizantinskih deželah.[11] Cesar Justinijan I. (527–565) je z diplomatskim prepričevanjem in podkupovanjem pretental Kutrigure in Utigure v medsebojno vojno.[6][12] Utiguri pod vodstvom Sandila so napadli Kutrigure, ki so utrpeli velike izgube.[6]
Kutriguri so z Bizantinskim cesarstvom sklenili mirovni sporazum. 2.000 Kutrigurov na konjih, z ženami in otroki, ki jih je vodil Sinion, je vstopilo v cesarsko službo in se naselilo v Trakiji.[6][11] Sandila je negativno ocenil prijateljsko ravnanje s temi Kutriguri.[6]
Pozimi leta 558 je preostala velika vojska Kutrigurov pod vodstvom Zabergana prečkala zamrznjeno Donavo in se razdelila na tri dele: prvi je prodrl na jug vse do Termopil, druga dva pa do Agore v Trakiji oziroma obrobja Konstantinopla.[13] Prehod tako velikih razdalj v kratkem času kaže, da so vojsko tvorili konjeniki.[13]
Prokopij iz Cezareje, Agatij Mirinejski in Menander poročajo, da so se Kutriguri in Utiguri v medsebojni vojni zdesetkali.[6] Nekaj ostankov Kutrigurov je z Avari odšlo v Panonijo. Do leta 569 so Κοτζαγηροί (Kotzagiroi, morda Kutriguri), Ταρνιάχ (Tarniah) in Ζαβενδὲρ (Zabender) pred Turki pribežali k Avarom.[6] Avarski kagan Bajan I. je leta 568 ukazal 10.000 tako imenovanim kutrigurskim Hunom, naj prečkajo reko Savo.[14] Utiguri so ostali v pontski stepi in padli pod oblast Turkov.[2] [15]
Med letoma 630 in 635 je kanu Kubratu uspelo združiti onogurske Bolgare s plemeni Kutrigurov in Utigurov pod enotno oblast in ustvariti močno plemensko zvezo, ki so jo srednjeveški avtorji v Zahodni Evropi imenovali Velika Bolgarija.[16] oziroma Patria Onoguria. Po mnenju nekaterih poznavalcev bi se pravilneje imenovala Onogurursko-Bolgarsko cesarstvo.[17]
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.