Turška ljudstva

Turška ljudstva so zbirka etno-jezikovnih skupin na območju srednje, vzhodne, severne in Zahodne Azije ter nekaj delov Evrope in Severne Afrike. Govorijo jezikovno sorodne jezike, ki spadajo v turško jezikovno družino.^[25] Delijo, v različnem obsegu, določene kulturne značilnosti, skupne prednike in zgodovinsko ozadje. Sčasoma so različne turške skupine prišle v stik z drugimi etničnimi skupinami in jih absorbirale, nekatere turške skupine so tako postale bolj raznolike kot druge. Mnoge zelo različne etnične skupine so skozi zgodovino postale del turških narodov s pomočjo jezikovnega premika, akulturacije, medsebojnih porok in posvojitev in verske spreobrnitve. V svojih genetskih sestavah se torej večina turških skupin bistveno razlikuje ena od druge glede izvora. Kljub temu mnoge delijo v različnih stopnjah nelingvistične značilnosti, vključno z nekaterimi kulturnimi lastnostmi, nekaterimi predniki iz skupnega genskega sklada in zgodovinskimi izkušnjami. Med najpomembnejše sodobne turško govoreče etnične skupine spadajo Turki, Azerbajdžanci, Uzbeki, Kazahi, Turkmenci in Kirgizi.

Тurška ljudstva

Države in avtonomna območja, kjer ima jezik iz turške jezikovne skupine uradni status ali je pogovorni jezik večine prebivalcev.
Skupno število pripadnikov
Približno 140–160 milijonov[1][2]
Regije z večjim številom pripadnikov
Turčija	57.500.000–61.500.000[3][4]
Uzbekistan	25.200.000[5][4]
Iran	od 15 do 35 milijonov (Azerov v Iranu)[6] [4] [4] [4]
Kazahstan	15 mio[7]
Rusija	12,3 mio[8][9]
Kitajska	11,6 mio [10]
Azerbajdžan	10 mio[11]
Turkmenistan	5 mio[12]
Nemčija	5 mio
Kirgizistan	5 mio[13]
Afganistan	3,5 mio[14]
Kavkaz (brez Azerbajdžanа)	2 mio
Evropska Unija	2 mio (brez Velike Britanije, Nemčije in Francije)
Irak	od 600 tisoč[15] do 3 milijonov (Turkmenci)
Tadžikistan	1,2 mio [16]
ZDA	1 mio [17]
Sirija	800.000–1.000.000+[18]
Bolgarija	600 tisoč
Francija	600 tisoč
Ukrajina	398 tisoč[19]
Severni Ciper	313 tisoč [20]
Libanon	200.000 [21][22][23][24]
Moldavija	147.500 (Gagavzi)
Mongolija	100 tisoč
Avstralija	60 tisoč
Velika Britanija	50 tisoč
Kanada	20 tisoč
Ostale države po svetu	1,4 miljona
Jeziki
turški jeziki
Religija
pretežno islam (večinoma sunitski), tudi pravoslavje, judovstvo, budizem, tengrizem in drugi.
Sorodne etnične skupine
altajsko območje

Etimološke spoznanja

Karta iz Kašgarskega Diwana, ki prikazuje porazdeljenost turških plemen.

Prva znana omemba oznake ali imena Turk (staroturško 𐱅𐰇𐰼𐰰, latinizirano: Türük^[26][27][28] ali 𐱅𐰇𐰼𐰰:𐰜𐰇𐰛, Kök Türük^[26][27] kitajsko: 突厥, starotibetansko: duruggu/durgu, 'izvor'),^[29][30] pinjin Tūjué, srednji kitajski jezik (Guangjun): tʰuot-küot uporabljeni za turško skupino in se je v 6. stoletju nanašal na Staroturke (Göktürks). Pismo Išbara Kagana kitajskemu cesarju Wenu iz dinastije Sui leta 585 ga opisuje kot Velikega turškega kana.^[31] Orhonski napisi iz leta 735 AD uporabljajo ime Turk ali Turuk.

Prav tako lahko najdemo v ohranjenih virih omembo podobnih poimenovanj tudi že prej bolj na zahodu. V 1. stoletju n. št. je rimski kartograf Pomponij Mela, ki omenja Turcae v gozdovih severno od Azovskega morja, Plinij Starejši pa uvršča Tyrcae med ljudstva, ki živijo na istem območju.^[32][33] Vendar pa nimamo drugih podatkov, tako da je težko povezovati ta antična ljudstva z modernimi Turki. Po drugi strani pa je splošno sprejeto, da poimenovanje Türk zagotovo izhaja iz prevzete oznake iz staroturškega^[34]𐱅𐰇𐰼𐰰, Türük, Törük,^[35][36] ki pomeni 'ustvarjen', 'rojen',^[37] ali 'močan',^[38] iz staroturške besednega korena *türi-/töri- (plemenske korenine, (mitično) predniki; oblikovati, biti rojen, biti ustvarjen, izhajati, izvirati iz) in z dodatkom staroturške končnice 𐰰 (-ik), morda iz staroturščine *türi-k (nasledstvo, predniki),^[35] iz staroturškega besednega korena *töŕ (ustanovitev, korenina; izvor, predniki),^[39]

V srednjem veku so v zahodnih civilizacijah različna turška ljudstva v Evroazijski stepi skupno poimenovali pod identiteto Skiti.^[40] Med letom 400 n. št. in 16. stoletjem so bizantinski viri uporabljali ime Σκύθαι (Skuthai), ki se je nanašalo na dvanajst različnih turških ljudstev.^[40]

Etnično turški narodi

Turške etnične skupine so številne; njihova zgodovina in usoda je (bila) različna; nekatere so se s časom asimilirale z okolico, druge so se razvile v državotvorne narode s svojim jezikom ali narečjem in imele pomemben neizbrisen zgodovinski vpliv v Evroazijskem prostoru, druge so potonile in se v 21. stoletju borijo za narodnostno preživetje. V nadaljevanju so vse skupine in narodi našteti v dveh skupinah:

Sodobni turški narodi in narodnostne manjšine:

• Altajci
• Azerbajdžanci
• Balkari
• Baškiri
• Čuvaši
• Krimski Karaimi/Krimski Tatari
• Dolgani
• Gagauzi
• Karačajci
• Karakalpaki
• Kazahi
• Hakasi
• Krimčaki
• Kumiki
• Kirgizi
• Nogajci
• Kaškajci
• Tatari
• Turki
• Turkmenci
• Tuvinci
• Ujguri
• Uzbeki
• Jakuti

Zgodovinski oz. nekdanji turški narodi in narodnostne manjšine::

• Dinglingi
• Prabolgari
• Alajuntli
• Basmili
• Onoguri
• Saraguri
• Sabiri
• Šato Turki
• Čubani
• Staroturki
• Oguzi
• Kanli
• Hazari
• Haldži
• Kipčaki
• Kumani
• Karluki
• Tiele
• Turgeši
• Jenisejski Kirgizi

Izvor Hunov ni znan, vendar so morda tudi imeli turške prednike.

Sklici

1. Brigitte Moser, Michael Wilhelm Weithmann, Landeskunde Türkei: Geschichte, Gesellschaft und Kultur, Buske Publishing, 2008, p. 173
2. Deutsches Orient-Institut, Orient, Vol. 41, Alfred Röper Publushing, 2000, p. 611
3. »Turkey«. The World Factbook. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. maja 2011. Pridobljeno 21. decembra 2014. Arhivirano 2017-09-20 na Wayback Machine. "Prebivalci: 81.619.392 (julij 2014 ocena)" "Narodnostne skupnosti: Turki 70–75 %, Kurdi 18 %, druge manjšine 7–12 % (2008 ocena)" 70 % od 81,6 m = 57,1 m, 75 % od 81,6 m = 61,2 m
4. ...
5. »Uzbekistan«. The World Factbook. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. januarja 2019. Pridobljeno 21. decembra 2014. Arhivirano 2019-01-05 na Wayback Machine. "Prebivalci: 28.929.716 (julij 2014 ocena)" "Narodnostne skupnosti: Uzbeki 80 %, Rusi 5,5 %, Tadžiki 5 %, Kazahi 3 %, Karakalpaki 2,5 %, Tatari 1,5 %, drugi 2,5 % (1996 ocena)" Vzamemo, da spadajo v turško skupino Uzbeki, Kazahi, Karakalpaki in Tatari, 80 % + 3 % + 2,5 % + 1,5 % = 87 %. 87 % od 28,9 m = 25,2 m
6. Ocene o številu iranskih Azerov, ki so bile podane v različnih virih, se lahko precej razlikujejo - od 15 do 35 milijonov. , Looklex Encyclopaedia Arhivirano 2016-03-03 na Wayback Machine., Iranian.com, «Ethnologue» Report for Azerbaijani Language, UNPO information on Southern Azerbaijan Arhivirano 2010-06-03 na Wayback Machine., Jamestown Foundation, The World Factbook: Ethnic groups by country (CIA) Arhivirano 2018-11-16 na Wayback Machine.
7. »Численность населения Республики Казахстан по отдельным этносам на начало 2016 года«. Комитет по статистике Министерства национальной экономики Республики Казахстан. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. oktobra 2017. Pridobljeno 14. septembra 2016.
8. »VPN-2010«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. marca 2013. Pridobljeno 2. marca 2019.
9. Gumilev, Lev Nikolaević Starodavni Turki
10. »China«. The World Factbook. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. oktobra 2016. Pridobljeno 13. maja 2014. Arhivirano 2016-10-11 na Wayback Machine.
11. »Azerbaijan«. The World Factbook. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. julija 2016. Pridobljeno 30. julija 2016. Arhivirano 2009-06-10 na Wayback Machine. "Prebivalstvo: 9.780.780 (julij 2015 ocena)"
12. »Turkmenistan«. The World Factbook. Pridobljeno 13. maja 2014.^{[mrtva povezava]}
13. »Kirgizstan«. The World Factbook. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. novembra 2015. Pridobljeno 13. maja 2014. Arhivirano 2015-11-27 na Wayback Machine.
14. »Afghanistan«. The World Factbook. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. septembra 2017. Pridobljeno 13. maja 2014. Arhivirano 2017-09-20 na Wayback Machine.
15. David L. Phillips. Chapter 11. A War Within a War, page 112. // Losing Iraq: Inside the Postwar Reconstruction Fiasco Reprinted edition. Hardcover first published in 2005 by Westview Press. New York: Basic Books, 2014, 304 pages. ISBN 9780786736201 ^ Behind the Arabs and the Kurds, Turkmen are the third-largest ethnic group in Iraq. The ITF claim Turkmen represent 12 percent of Iraq's population. In response, the Kurds point to the 1997 census which showed that there were only 600.000 Turkmen.}}
16. »Tajikistan«. The World Factbook. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. junija 2007. Pridobljeno 13. maja 2014. Arhivirano 2007-06-12 na Wayback Machine.
17. »Obama, recognize us«. St. Louis American. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. septembra 2014. Pridobljeno 18. marca 2015. Arhivirano 2014-09-05 na Wayback Machine.
18. Nahost-Informationsdienst (ISSN 0949-1856): Presseausschnitte zu Politik, Wirtschaft und Gesellschaft in Nordafrika und dem Nahen und Mittleren Osten. Autors: Deutsches Orient–Institut; Deutsches Übersee–Institut. Hamburg: Deutsches Orient–Institut, 1996, seite 33.Predloga:Pull quote
19. »Popis prebivalstva v Ukrajini leta 2001 – Splošni rezultati popisa – Nacionalna sestava prebivalstva«. State Statistics Committee of Ukraine. 2003. Pridobljeno 2. septembra 2017.
20. TRNC SPO, Economic and Social Indicators 2014, pages=2–3
21. Al-Akhbar. »Lebanese Turks Seek Political and Social Recognition«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. junija 2018. Pridobljeno 2. marca 2012. Arhivirano 2018-06-20 na Wayback Machine.
22. »Tension adds to existing wounds in Lebanon«. Today's Zaman. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. januarja 2012. Pridobljeno 6. aprila 2011. Arhivirano 2012-01-11 na Wayback Machine.
23. Ahmed, Yusra (2015), Syrian Turkmen refugees face double suffering in Lebanon, Zaman Al Wasl, pridobljeno 11. oktobra 2016
24. Syrian Observer (2015). »Syria's Turkmen Refugees Face Cruel Reality in Lebanon«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. oktobra 2016. Pridobljeno 10. oktobra 2016.
25. [http://www.britannica.com/EBchecked/topic/609972 / Turški narodi, Turki, Encyclopædia Britannica, Spletna akademska izdaja, 2010
26. Kulteginski spominski kompleks, TÜRIK BITIG Khöshöö Tsaidam Monuments
27. Bilge Kaganski spominski kompleks, TÜRIK BITIG Khöshöö Tsaidam Monuments
28. Tonyukukški spominski kompleks, TÜRIK BITIG Bain Tsokto Monument
29. Tarihte Türk devletleri, Volume 1. Ankara Üniversitesi Basımevi, 1987. p. 1.
30. Moše Weinfeld. Social Justice in Ancient Israel and in the Ancient Near East. 1995. p. 66: "For the concept of durgu | duruggu and its connection to piY (in its meaning "origin"), see H. Tadmor, (above n. 25), p. 28"
31. »新亞研究所 – 典籍資料庫«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. februarja 2014. Pridobljeno 18. marca 2015. Arhivirano 2014-02-21 na Wayback Machine.
32. Plinij, Natural History – Harvard University Press, vol. II (Libri III-VII); reprinted 1961, p. 351
33. Opis sveta po Pomponiju Mela, Pomponij Mela, University of Michigan Press, 1998, p. 67
34. (Bŭlgarska akademii︠a︡ na naukite. Otdelenie za ezikoznanie/ izkustvoznanie/ literatura, Linguistique balkanique, Vol. 27–28, 1984, p. 17
35. “Türk” v Turškem etimološkem slovarju, Sevan Nişanyan.
36. Murat Ocak, The Turks: Early ages, Yeni Türkiye, 2002
37. Faruk Suümer, Oghuzes (Turkmens): History, Tribal organization, Sagas, Turkish World Research Foundation, 1992, p. 16)
38. American Heritage Dictionary (2000). "The American Heritage Dictionary of the English Language: Fourth Edition – "Turk"". bartleby.com. Retrieved 2006-12-07.
39. “türe-” v Turškem etimološkem slovarju, Sevan Nişanyan.
40. G. Moravcsik, Byzantinoturcica II, p. 236–39