Kartlijsko-kahetsko kraljestvo
From Wikipedia, the free encyclopedia
Kartlijsko-kahetsko kraljestvo je bilo kraljestvo, ustanovljeno leta 1762 z združitvijo vzhodnih gruzijskih kraljestev Kartlije in Kahetije.
Kartlijsko-kahetsko kraljestvo ქართლ-კახეთის სამეფო
| |||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
1762–1801 | |||||||||||||||
Glavno mesto | Tbilisi 41°43′21″N 44°47′33″E | ||||||||||||||
Uradni jeziki | gruzinščina | ||||||||||||||
Regionalni jeziki | |||||||||||||||
Religija | Državna in večinska: Gruzijska pravoslavna cerkev (pravoslavje)[1] Manjšinske:
| ||||||||||||||
Vlada | absolutna monarhija | ||||||||||||||
Kralj | |||||||||||||||
• 1762–1798 | Heraklij II. (prvi) | ||||||||||||||
• 1798–1800 | Jurij XII. (zadnji) | ||||||||||||||
Zgodovina | |||||||||||||||
• združitev Kartlijskega in Kahetskega kraljestva | 1762 | ||||||||||||||
• de jure podložno dinastiji Zand | 1762-1763 | ||||||||||||||
• Georgijevski sporazum | 24. julij 1783 | ||||||||||||||
• bitka pri Krcanisi | 1795 | ||||||||||||||
• priključitev k Ruskemu imperiju | 18. december 1800 | ||||||||||||||
• ratifikacija ruske priključitve | 12. september 1800 1801 | ||||||||||||||
| |||||||||||||||
Danes del | Armenija Azerbajdžan Gruzija Rusija |
Od začetka 16. stoletja do sklenitve miru v Amasiji iz leta 1555 sta bili obe kraljestvi pod iransko oblastjo. Leta 1744 je Nader Šah kot nagrado za njuno zvestobo podelil Kraljestvo Kartli Tejmurazu II., Kraljestvo Kaheti pa njegovemu sinu Herakliju II. Ko je Nader Šah leta 1747 umrl, sta Tejmuraz II. in Heraklij II. izkoristila nestabilnost v Iranu in razglasila de facto neodvisnost. Po smrti Tejmuraza II. leta 1762 ga je Heraklij nasledil tudi kot vladar Kartlija in združil obe kraljestvi.
Heraklij II. je po stoletjih iranske suverenosti nad Gruzijo lahko zagotovil avtonomijo svojega kraljestva le v času kaosa, ki je izbruhnil po smrti Nader Šaha. Vzhodna Gruzija je bila po treh stoletjih tujih vladavin ponovno združena pod svojo krono. Čeprav se je Heraklij II. kmalu po združitvi leta 1762 de jure podredil novoustanovljeni dinastiji Zand, je kraljestvo ostalo de facto avtonomno naslednja tri desetletja. Leta 1783 je Heraklij II. podpisal Georgijevski sporazum z Ruskim carstvom, s katerim je uradno položil investituro Kartlije in Kahetije v roke ruskega monarha in kraljestvo naredil za ruski protektorat. Protektorat je med drugim zagotovil nominalno jamstvo za zaščito pred novimi iranskimi ali drugimi poskusi ponovne osvojitve ali napada na vzhodno Gruzijo. Po letu 1790 je v Iranu zavladala nova močna iranska dinastija Kadžar na čelu z Ago Mohamedom Kanom, ki se je izkazala za ključno v zgodovini kratkoživega gruzinskega kraljestva.
V naslednjih nekaj letih je novi iranski šah zavaroval svojo državo in se nato odločil ponovno osvojiti Kavkaz in znova uvesti tradicionalno iransko suverenost nad regijo. Potem ko je Heraklij II. zavrnil odpoved sporazuma z Rusijo in prostovoljno podreditev Iranu v zameno za mir in blaginjo v svojem kraljestvu, je Aga Mohamed Kan vdrl v Kartli-Kaheti, zasedel in oplenil Tbilisi in ga dejansko vrnil pod iransko oblast. Njegova oblast ni trajala dolgo, ker je bil dve leti kasneje umorjen. Heraklij II. je umrl leto za njim.
Naslednja leta obstoja kraljestva so minila v zmedi, ki je dosegla vrhunec leta 1801 z uradno priključitvijo Kartlijsko-kahetskega kraljestva k Ruskemu imperiju. Kartlijsko-kahetski prestol je nominalno zasedel Heraklijev sin Jurij XII. Po rusko-perzijski vojni 1804-1813 je Iran uradno prepustil kraljestvo Rusiji, s čimer se je začelo novo poglavje v gruzijski zgodovini, osredotočeno na Rusijo.