![cover image](https://wikiwandv2-19431.kxcdn.com/_next/image?url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0f/Flag_of_Georgia.svg/langsl-640px-Flag_of_Georgia.svg.png&w=640&q=50)
Gruzija
država v Zakavkazju / From Wikipedia, the free encyclopedia
Grúzija (gruzinsko საქართველო, prečrkovano Sakartvelo) je država v zahodnem Zakavkazju,[6] ob vzhodni obali Črnega morja. Leži na stičišču vzhodne Evrope in zahodne Azije, vendar geopolitično velja za evropsko državo.[7] Gruzija na severu in vzhodu meji na Rusijo, na jugovzhodu na Azerbajdžan, na jugu na Armenijo in Turčijo, na zahodu pa jo obliva Črno morje. Gruzija je parlamentarna demokracija, organizirana kot unitarna parlamentarna republika. Je članica Sveta Evrope, Svetovne trgovinske organizacije in Črnomorske zveze za gospodarsko sodelovanje.
Gruzija საქართველო Sakartvelo | |
---|---|
Geslo: ძალა ერთობაშია (Dzala ertobašia) »Moč je v enotnosti« | |
Himna: თავისუფლება (Tavisupleba) »Svoboda« | |
![]() Območje pod nadzorom Gruzije je v zelenem; območja, ki jih Gruzija zahteva, a jih ne nadzoruje, so v svetlo zeleni barvi | |
Glavno mesto | Tbilisi 41°43′N, 44°47′E |
Uradni jeziki | gruzinščina[a] |
Demonim(i) | Gruzínec, Gruzínka tudi Grúzijec, Grúzijka |
Vlada | unitarna parlamentarna republika |
• predsednica | Salome Zurabišvili |
• predsednik vlade | Irakli Kobakhidze |
Neodvisnost | |
• razglašena | 9. aprila 1991 |
• dokončno udejanjena | 26. decembra 1991 |
Površina | |
• skupaj | 69.700 km2 |
Prebivalstvo | |
• ocena 2019 | 3.688.647[b][1] (126.) |
• popis 2014 | 3.713.804[b][2] |
BDP (ocena 2023)[b][3] | |
• skupaj (nominal.) | 30,02 mrd. $ (112.) |
• skupaj (PKM) | 82,21 mrd. $ (101.) |
• na preb. (nominal.) | 8165 $ (86.) |
• na preb. (PKM) | 22.357 $ (75.) |
Gini (2021) | ![]() srednji |
HDI (2021) | ![]() zelo visok · 63. |
Valuta | lari (₾) (GEL) |
Časovni pas | UTC +4 |
• poletni | ne uporabljajo |
Klicna koda | 995 |
Internetna domena | .ge |
|
Sodobna Gruzija se je aprila 1991 osamosvojila od Sovjetske zveze. Po mirni revoluciji vrtnic leta 2003 se je vedno bolj usmerjala k Evropski uniji in NATO. To je vodilo k ohladitvi odnosov z Rusijo, kar je privedlo do rusko-gruzijske vojne leta 2008, po kateri je Rusija okupirala gruzinski regiji Južna Osetija in Abhazija.