![cover image](https://wikiwandv2-19431.kxcdn.com/_next/image?url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/50/Ibn_Battuta_Mall_on_2_June_2007_Pict_3.jpg/640px-Ibn_Battuta_Mall_on_2_June_2007_Pict_3.jpg&w=640&q=50)
Ibn Batuta
From Wikipedia, the free encyclopedia
Abu 'abd Alah Mohamed Ibn 'abd Alah Al-lavati At-tanji Ibn Batuta (arabsko أبو عبد الله محمد بن عبد الله اللواتي الطنجي بن بطوطة: ʾAbū ʿAbd al-Lāh Muḥammad ibn ʿAbd al-Lāh l-Lawātī ṭ-Ṭanǧī ibn Baṭūṭah) ali krajše Ibn Batuta (ابن بطوطة), srednjeveški berberski popotnik in učenjak, * 24. februar 1304, Tanger, Maroko, † 1377, Maroko.
Ibn Batuta ابن بطوطة | |
---|---|
![]() | |
Rojstvo | 24. februar 1304[1][2] Tanger, Marinidi[3] |
Smrt | cca. 1368 Fes, Marinidi[3] |
Narodnost | berberska |
Poklic | raziskovalec, geograf, pisatelj, kartograf, kadi, trgovec, popotnik, fakih |
Poznan po | popotovanjih po oddaljenih krajih in knjigi Potovanja (Rihla) |
Velja za enega od največjih popotnikov vseh časov.[4][5] Večino življenja je preživel na dolgih potovanjih. V trideset letih je prepotoval najmanj 120.000 km in obiskal večino znanega islamskega sveta in številne nemuslimanske dežele. Doživetja je po vrnitvi v Maroko opisal v knjigi Rihla (Potovanje), ki jo je po njegovem nareku napisal in stiliziral pisatelj Ibn Džuzaju. Pisatelja je spoznal na potovanju po Iberskem polotoku. V knjigi so opisana potovanja po Severni in Zahodni Afriki, Afriškem rogu, Vzhodni Evropi, Bližnjem vzhodu, Južni, Srednji in Jugovzhodni Aziji ter Kitajskem. Vse, kar je znanega o Ibn Batutovem življenju, izvira iz avtobiografskih podatkov, ki jih je vključil v poročila s svojih potovanj, pri čemer so včasih njegove pripovedi, na primer tista, da je med obiskom v Konstantinoplu v baziliki videl 12.000 škofov, malo verjetne. Nekatere je verjetno dodal kdo drug, morda sam zapisovalec njegovih pripovedi.