Filistejci
From Wikipedia, the free encyclopedia
Filistejci (hebrejsko פְּלִשְׁתִּים pelištīm, novoegipčansko Peleset) so bili staroveško ljudstvo, naseljeno v Filisteji, ozemlju med Sredozemskim morjem, Sirsko-arabsko puščavo, južnim Libanonom in Mrtvim morjem. Filisteja je danes del Palestine in Izraela. Filistejci so iz Biblije znani po stalnih sporih z Izraelci.
Primarni vir podatkov o Filistejcih je hebrejska Biblija, čeprav so dokazani že na reliefih Ramzesa III. v Medinet Habuju. Na slednjem se imenujejo Peleseti, kar ustreza hebrejskemu imenu Pelešet,[1] in asirskim imenom Palastu, Pilišti ali Pilistu.[2]
V hebrejski Bibliji so prvič omenjeni na seznamu Noetovih potomcev, kjer zanje piše, da so potomci Kasluhima, sina Hamovega sina Mizraima.[3] Filistejci iz Prve Mojzesove knjige so bili Abrahamovi prijatelji in niso istovetni s Filistejci, ki so v rabinski devteronomski zgodovini opisani kot bojevito ljudstvo.[4] Devteronomska zgodovina omenja "pet vladarjev Palestincev", se pravi vladarjev petih mestnih držav v jugozahodnem Levantu: Gaza, Aškelon, Ašdod, Ekron in Gat od Vadi Gaza na jugu do reke Jargon na severu. Opisi omenjajo, da so bili v nekem obdobju najnevarnejši sovražniki izraelskega kraljestva.[5] V Septuaginti se v nasprotju s tem imenujejo allophuloi (grško ἀλλόφυλοι) in ne Filistejci, kar preposto pomeni "drugo ljudstvo".
Poreklo Filistejcev je predmet več teorij. V nekaterih odlomkih v Bibliji so povezujejo z drugimi bibličnimi skupinami, na primer s Kaftoriti ter Keretiti in Peletiti. Ker sta bili slednji ljudstvi po poreklu s Krete,[6] Filistejcem pripisovali egejsko poreklo.[7] Egejska teorija o poreklu Filistejcev je sporna.[8][9][10] Filistejci torej niso prišli niti s Krete niti z egejskih otokov, ampak verjetno z južne obale Male Azije ali iz Sirije.
Leta 2016 je bilo odkrito veliko filistejsko pokopališče, na katerem je bilo v ovalnih grobovih pokopanih več kot 150 pokojnikov. Oblika grobov kaže na egejski izvor, ki še ni potrjen z genetskimi analizami.[11][12][13]