Ašdod
From Wikipedia, the free encyclopedia
Ašdod (hebrejsko אַשְׁדּוֹד, arabsko أَشْدُود Ašdud ali إِسْدُود Išdud) je šesto največje mesto in največje pristanišče v Izraelu. Mesto je tudi veliko industrijsko središče. Leži v Južnem okrožju države na sredozemski obali med Tel Avivom na severu in Aškelonom na jugu. Od Jeruzalema je oddaljen 53 km.
Ašdod אַשְׁדּוֹד أشدود | |||
---|---|---|---|
Sodobni Ašdod | |||
| |||
Koordinati: 31°48′0″N 34°39′0″E | |||
Država | ![]() | ||
Okrožje | Južno okrožje | ||
Ustanovitev | 1700 pr. n. št. (kanaansko naselje) 1300 pr. n. št. (Filistejci) 147 pr. n. št. (Hašmonejci) 7. stoletje n. št. (muslimansko mesto) 1956 (izraelsko mesto) | ||
Upravljanje | |||
• Župan | Yehiel Lasri | ||
Površina | |||
• Skupno | 47,2 km2 | ||
Prebivalstvo (2017) | |||
• Skupno | 222.883 | ||
• Gostota | 4.700 preb./km2 | ||
Časovni pas | UTC+2 (CET) |
Sodobni Ašdod pokriva ozemlji dveh starodavnih mest, enega na obali in enega na celini, ki sta bili večji del zgodovine ločeni entiteti. Članek obravnava obe zgodovinski mesti, nekaj bližnjih naselij in sodobni Ašdod.
Prvo dokumentirano urbano naselje Ašdod datira v kanaansko kulturo v 17. stoletje pr. n. št.,[1] zato velja za najstarejše mesto na svetu. V njem so bili do leta 1956 naseljeni Filistejci, Izraelci, grški kolonisti po Aleksandrovi osvojitvi Bližnjega vzhoda, Rimljani in Bizantinci, Arabci, križarji in Osmanski Turki.[2]
Sodobni Ašdod je bil ustanovljen leta 1956 na peščenih hribih v bližini starodavnega mesta. Leta 1968 je obsegal že približno 60 km² in zajel ozemlje starodavnega mesta. Leta 2017 je imel 222.883 prebivalcev.[3]
V Ašdodu je največja skupnost maroških Judov v Izreelu,[4] največje skupnost karaitskih Judov v Izraelu[5] in največja skupnost gruzijskih Judov na svetu.[6]