spodnji dom slovenskega parlamenta From Wikipedia, the free encyclopedia
Državni zbor Republike Slovenije je osrednja, najvišja predstavniška in zakonodajna institucija Republike Slovenije. Predstavlja spodnji dom slovenskega parlamenta, zgornji dom zaseda Državni svet Republike Slovenije. Državni zbor je začel delovati po volitvah leta 1992 (te so bile 6. decembra 1992), ko se je iztekel mandat Skupščini Republike Slovenije. Prva konstitutivna seja je bila 23. decembra 1992. Glede na določbe Ustave in odločitev ustavnega sodišča predstavlja večji del nepopolnega dvodomnega slovenskega parlamenta.
Državni zbor Republike Slovenije | |
---|---|
9. državni zbor | |
Tip | |
Tip | spodnji dom Slovenskega parlamenta |
Vodstvo | |
Urška Klakočar Zupančič od 13. maja 2022 | |
Struktura | |
Sedeži | 90 |
Politične skupine | Koalicija (52)
Opozicija (38)
|
Volitve | |
Volilni sistem | proporcionalni s 4% volilnim pragom |
Zadnje volitve | 24. april 2022 |
Naslednje volitve | 2026 |
Mesto zborovanj | |
Stavba Državnega zbora, Ljubljana | |
Spletno mesto | |
http://www.dz-rs.si/ |
Sestavlja ga 90 poslancev, ki so načeloma izvoljeni za mandatno dobo štirih let. Od tega je 88 poslancev izvoljenih na predlog političnih strank na nacionalni ravni, dva poslanca pa sta izvoljena s strani pripadnikov italijanske oz. madžarske narodne skupnosti v Sloveniji. 88 »nacionalnih« poslancev je voljenih po proporcionalnem volilnem sistemu, dva predstavnika manjšin pa po sistemu rangiranja (t. i. Borda sistem).
Od 13. maja 2022 zaseda 9. državni zbor. Predsednica je Urška Klakočar Zupančič.
Državni zbor je opredeljen v 4. delu Ustave Republike Slovenije in sicer v členih 80. do vključno 95.
Vsebine členov:
Državni zbor kot ustavodajalec in zakonodajalec sprejema:
Poleg naštetega pa Državni zbor:
Državni zbor v okviru volilne funkcije voli:
V okviru svoje nadzorne funkcije Državni zbor:
Državni zbor je pristojen še za:
Zakonodajni postopek se začne z vložitvijo predloga zakona Predsedniku DZ, to lahko storijo:
Po prejemu Predsednik DZ predlog zakona posreduje poslancem in Vladi (v kolikor ta ni predlagateljica zakona). V primeru slednjega lahko Vlada o predlogu zakona poda mnenje. Do začetka obravnave predloga zakona lahko predlagatelj umakne predlog zakona s čimer je postopek končan ali ga zamenja z novim. Če ga zamenja se postopek znova začne s posredovanjem predloga zakona poslancem.
Prva obravnava predloga zakona je načeloma opravljena s tem, ko predsednik DZ predlog zakona posreduje poslancem. Postopek se nadaljuje z drugo obravnavo.
Po posredovanju predloga zakona pa lahko najmanj 10 poslancev v roku 15 dni zahteva, da DZ na plenarni seji opravi splošno razpravo o predlogu zakona. Razprava je zaključena z odločanjem o sklepu ali je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo. Če DZ odloči, da ni primeren, je zakonodajni postopek končan, v nasprotnem primeru se nadaljuje z drugo obravnavo.
Po opravljeni prvi obravnavi (razen, če je opravljena splošna razprava in sprejet sklep, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo) predsednik DZ določi t. i. matično delovno telo (MDT) in mu dodeli zakon v obravnavo. Matično delovno telo je odbor ali komisija DZ, ki je vsebinsko pristojno za predlog zakona (npr. Odbor za obrambo je matično delovno telo za predloge zakonov s področja obrambe, gasilstva ipd.).
Če ima predlog zakona predvidene finančne posledice se dodeli tudi Odboru za finance, ki poroča matičnemu delovnemu telesu.
Druga obravnava se opravi v dveh delih. V prvem delu predlog zakona obravnava matično delovno telo, v drugem delu pa na podlagi poročila MDT še DZ na plenarnem zasedanju.
MDT opravi razpravo in odločanje o vseh členih predloga zakona in vloženih amandmajih k členom zakona. Razpravo in odločanje o členih lahko MDT tudi združi. Amandma je akt s katerim se spremeni ali dopolni besedilo prvotnega predloga zakona. Na podlagi sprejetih amandmajev se pripravi dopolnjen predlog zakona, ki je podlaga za obravnavo na seji DZ.
Amandmaje k posameznim členom predloga zakona lahko vlagajo:
Če ni bila opravljena splošna razprava v okviru prve obravnave, lahko MDT sklene, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo. O sklepu odloča še DZ na plenarni seji, če je sklep sprejet je zakonodajni postopek končan, če pa DZ sklep zavrne in predlog zakona oceni kot primernega se predlog vrne v obravnavo MDT.
Po zaključeni obravnavi na MDT se opravi še obravnava na seji DZ. Predstavitve stališč poslanskih skupin se lahko na seji DZ opravijo le v kolikor ni bila opravljena splošna razprava v okviru prve obravnave. DZ opravi razpravo o členih, h katerim so bili vloženi amandmaji in glasuje o amandmajih.
Pred sejo DZ se lahko vlagajo tudi novi amandmaji, vendar le k členom, h katerim je MDT že sprejelo amandmaje. Amandmaje lahko tokrat vlagajo:
Po zaključeni drugi obravnavi na seji DZ se pripravi besedilo predloga zakona za tretjo obravnavo. To storita Zakonodajno-pravna služba ali Vlada, ko je predlagateljica. V tem postopku se preveri usklajenost določb predloga zakona po sprejetih amandmajih in se o morebitni neskladnosti obvesti DZ. neskladnost se odpravi s t. i. uskladitvenim amandmajem, ki ga pripravi predlagatelj ali v izjemnih primerih MDT.
Če k predlogu zakona ni bil sprejet noben amandma, DZ še na isti seji odloča o predlogu zakona v celoti.
Tretja obravnava se opravi zgolj na seji DZ, pri tem pa poslanci razpravljajo in odločajo o predlogu zakona v celoti. razprava o členih se opravi le, če so vloženi amandmaji.
Amandmaje v tretji obravnavi vlagajo:
Ko je končana razprava o amandmajih in morebitnem uskladitvenem amandmaju, DZ glasuje o zakonu v celoti.
DZ odloča z:
Če se zakon nanaša na položaj narodnih skupnosti imata poslanca narodnih skupnosti veto na predlog zakona.
Predlagatelj, ki ima namen vložiti predlog zakona lahko predlaga, da DZ na delovnem telesu pred vložitvijo predloga zakona opravi razpravo o temeljnih vprašanjih in družbenih razmerjih, ki naj bi se uredila z zakonom. Odločitev o izvedbi predhodne obravnave sprejme Kolegij predsednika DZ. V razpravi sodeluje predlagatelj, lahko pa tudi Vlada, če ta ni predlagateljica. Mnenje lahko poda Zakonodajno-pravna služba DZ. Mnenje odbora se po opravljeni razpravi pošlje predlagatelju, ki mora mnenje
Predhodne obravnave se predlagatelji zakonov poslužujejo redko.
Skrajšani postopek se lahko dopusti v primerih, ko gre za:
O predlogu, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku odloči Kolegij Predsednika DZ.
V skrajšanem postopku se predlog zakona takoj dodeli v obravnavo MDT, tako torej ni splošne razprave v okviru prve obravnave. Druga in tretja obravnava na seji DZ se opravita na isti seji.
Predlog zakona se lahko obravnava po nujnem postopku, ko je to nujno zaradi:
Utemeljen predlog za obravnavo zakona po nujnem postopku lahko vloži Vlada. O predlogu odloči Kolegij Predsednika DZ.
Zakon je takoj dodeljen v obravnavo MDT in se obravnava na prvi naslednji seji DZ. V nujnem postopku ni splošne razprave v okviru prve obravnave, druga in tretja obravnava se opravita na isti seji. Amandmaje se lahko predlaga tudi ustno.
Državni svet lahko pred razglasitvijo zakona zahteva, da Državni zbor o zakonu ponovno odloča. Pri ponovnem odločanju Državni zbor odloča z zahtevnejšo večino (večinoma z absolutno navadno večino).
Zahtevo za ponovno odločanje najprej obravnava MDT, izrečejo se že Zakonodajno-pravna služba, predlagatelj in Vlada.
Pred odločanjem poslanske skupine predstavijo stališča. Predlagatelj zahteve lahko dodatno obrazloži zahtevo.
Proračunski dokumenti so:
Predlog proračuna za naslednje leto v DZ, kot edina kvalificirana predlagateljica, do 1. oktobra tekočega leta vloži Vlada. Poleg predloga proračuna vlada vloži še proračunski memorandum in ostale povezane dokumente. Predlog proračuna, memorandum in ostale dokumente predsednik DZ s sklicem seje posreduje poslancem.
Na seji DZ, ki poteka brez razprave, predsednik Vlade in minister za finance predstavita predlog proračuna in proračunski memorandum.
K predlogu proračuna se lahko po seji DZ vlagajo amandmaji. Amandmaji morajo upoštevati ravnovesje med izdatki in prihodki proračuna. Amandmaje lahko vložijo:
MDT se opredeli do amandmajev in poroča Predsedniku DZ. Do amandmajev se opredeli tudi Vlada in pripravi dopolnjen predlog proračuna, v katerega vključi amandmaje s katerimi se strinja.
K dopolnjenemu predlogu proračuna je možno vlagati nove amandmaje. Te lahko tokrat vložijo:
Predsednik DZ skliče sejo DZ na kateri se obravnava dopolnjen predlog proračuna. Na seji se opravi razprava o posameznih delih proračuna in amandmajih k njim. Po zaključeni razpravi DZ odloča o amandmajih. Ko DZ odloči o amandmajih in delih predloga dopolnjenega proračuna, se ugotovi ali je predlog usklajen na strani odhodkov in prihodkov.
Če predlog ni usklajen ga uskladi Vlada z uskladitvenim amandmajem o katerem odloča DZ. Če amandma ni sprejet, ni sprejet niti proračun. V tem primeru sledijo usklajevanja med DZ in ministrom za finance. Na strani DZ se pogajajo predsednik MDT in dva poslanca ter zakonodajno-pravna služba. Skupina pripravi končno besedilo predloga proračuna, t. i. izvirnik proračuna.
DZ mora sprejeti tudi zakon o izvrševanju proračuna, ki mora biti usklajen s proračunom. DZ ga sprejme po nujnem zakonodajnem postopku. Če zakon ni sprejet, se šteje, da ni sprejet niti proračun.
Če proračun ni sprejet, določi DZ Vladi nov rok do katerega mora pripraviti nov predlog proračuna. Če proračun države ni sprejet pravočasno, torej do konca koledarskega leta, se financiranje proračunskih uporabnikov do sprejema proračuna začasno izvaja po proračunu preteklega leta, pri tem proračunski uporabniki ne smejo opravljati novih zaposlitev, financiranje pa mora biti sorazmerno porabi prejšnjega leta in te ne sme presegati.
Tekom proračunskega leta lahko Vlada predlaga rebalans proračuna. Predlog rebalansa proračuna se obravnava podobno kot predlog proračuna. Amandmaje se lahko vlaga le k delom proračuna, ki jih odpira rebalans proračuna. DZ odloča in razpravlja o rebalansu na isti seji.
Zaključni račun predloži Vlada DZ po izteku proračunskega leta, najkasneje do 1. oktobra. O predlogu zaključnega računa razpravlja MDT, ki poroča DZ. DZ odloči o predlogu zaključnega računa v celoti.
Mandat | Začetek | Konec | Predsednik/-i | |||
---|---|---|---|---|---|---|
Skupščina Republike Slovenije | 1990 | 23. december 1992 | France Bučar | SDZ | 17. maj 1990 - 23. december 1992 | |
1. državni zbor Republike Slovenije | 23. december 1992 | 28. november 1996 | Herman Rigelnik | LDS | 23. december 1992 - 16. september 1994 | |
Miroslav Mozetič (v.d.) | SKD | 16. september 1994 | ||||
Jožef Školč | LDS | 16. september 1994 - 3. december 1996 | ||||
2. državni zbor Republike Slovenije | 28. november 1996 | 27. oktober 2000 | Janez Podobnik | SLS | 3. december 1996 - 10. november 2000 | |
3. državni zbor Republike Slovenije | 27. oktober 2000 | 22. oktober 2004 | Borut Pahor | SD | 10. november 2000 - 12. julij 2004 | |
Valentin Pohorec (v.d.) | DeSUS | 12. julij 2004 | ||||
Franc Feri Horvat | SD | 12. julij 2004 - 22. oktober 2004 | ||||
4. državni zbor Republike Slovenije | 22. oktober 2004 | 15. oktober 2008 | France Cukjati | SDS | 22. oktober 2004 - 15. oktober 2008 | |
5. državni zbor Republike Slovenije | 15. oktober 2008 | 21. december 2011 | Pavel Gantar | Zares | 15. oktober 2008 - 2. september 2011 | |
Vasja Klavora (v.d.) | DeSUS | 2. september 2011 | ||||
Ljubo Germič | LDS | 2. september 2011 - 21. december 2011 | ||||
6. državni zbor Republike Slovenije | 21. december 2011 | 1. avgust 2014 | Gregor Virant | DL | 21. december 2011 - 28. januar 2013 | |
Jakob Presečnik (v.d.) | SLS | 28. januar 2013 - 27. februar 2013 | ||||
Janko Veber | SD | 27. februar 2013 - 1. avgust 2014 | ||||
7. državni zbor Republike Slovenije | 1. avgust 2014 | 22. junij 2018 | Milan Brglez | SMC | 1. avgust 2014 - 22. junij 2018 | |
8. državni zbor Republike Slovenije | 22. junij 2018 | 13. maj 2022 | Matej Tonin | NSi | 22. junij 2018 - 23. avgust 2018 | |
Tina Heferle (v.d.) | LMŠ | 23. avgust 2018 | ||||
Dejan Židan | SD | 23. avgust 2018 - 3. marec 2020 | ||||
Branko Simonovič (v.d.) | DeSUS | 3. marec 2020 - 5. marec 2020 | ||||
Igor Zorčič | SMC | 5. marec 2020 - 13. maj 2022 | ||||
NeP | ||||||
9. državni zbor Republike Slovenije | 13. maj 2022 | trenutno | Urška Klakočar Zupančič | GS | 13. maj 2022 - danes |
Državni zbor sestavlja 90 poslank in poslancev.
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.