Tretje mandatno obdobje Državnega zbora Republike Slovenije se je začelo s konstitutivno sejo, ki je bila 27. oktobra 2000 po državnozborskih volitvah 2000.[1]
Mandat zbora se je končal 22. oktobra 2004, ko je bil ustanovljen 4. državni zbor Republike Slovenije.[1]
Na volitvah 15. oktobra 2000 je največji delež glasov (36 %) ponovno dobila LDS in s tem 34 poslanskih sedežev. Kot stranka z relativno večino je oblikovala koalicijo, v kateri so bile naslednje stranke: LDS s 34 sedeži, ZLSD z 11 sedeži, SLS+SKD z 9 sedeži. Tudi DeSUS s 4 sedeži v parlamentu je podpisal sporazum o sodelovanju z vladajočo koalicijo, tako da je bilo v koaliciji skupaj 58 poslancev. Opozicijo pa so sestavljale: SDS (septembra 2003 se je preimenovala v Slovensko demokratsko stranko) s 14 poslanci, Nova Slovenija (NSi) - z 8 poslanci, Slovenska nacionalna stranka (SNS) s 4 poslanci in Stranka mladih Slovenije (SMS), ki je imela v parlamentu 4 sedeže. Opozicija je štela 30 poslancev.
Tudi tretje mandatno obdobje so zaznamovale spremembe v sestavi; en opozicijski poslanec je leta 2001 izstopil iz poslanske skupine in funkcijo naprej opravljal kot samostojni poslanec. Septembra 2004, ko je poslanska skupina SMS prenehala z delovanjem, sta se mu pridružila še dva člana, vendar niso oblikovali poslanske skupine nepovezanih poslancev, temveč so delovali kot samostojni poslanci. Poslanska skupina SLS+SKD je pod tem imenom delovala do 15. marca 2002, nato pa kot Poslanska skupina SLS. Socialdemokratska stranka Slovenije se je 19. septembra 2003 preimenovala v Slovensko demokratsko stranko. Tudi sestava v koaliciji in opoziciji se je med mandatom nekoliko spremenila. Število koalicijskih poslancev se je ob koncu mandatnega obdobja zmanjšalo za deset. Poslanska skupina SLS (prej SLS+SKD) je aprila 2004 po odstopu njenih ministrov prenehala delovati kot koalicijska poslanska skupina.
- Predsednik Državnega zbora
- Borut Pahor (10. november 2000 - 9. julij 2004[2])
- Franc Feri Horvat (12. julij 2004 - 22. oktober 2004)
- Podpredsedniki Državnega zbora
- Mihael Brejc (10. november 2000 - 12. julij 2004[2])
- Anton Delak (10. november 2000 - 6. marec 2002)
- Irma Pavlinič Krebs (10. november 2000 - 22. oktober 2004)
- Valentin Pohorec (23. april 2002 - 22. oktober 2004)
Tekom mandata je poslanske skupine zamenjalo oz. zapustilo več poslancev[3]
- Bogomir Vnučec (iz SMS v SDS),
- Peter Levič (iz SMS, potem samostojni poslanec),
- Igor Štemberger (iz SMS, potem samostojni poslanec),
- Marko Diaci (iz SMS, potem samostojni poslanec),
- Dimitrij Rupel (iz LDS v SDS) in
- Franc Čebulj (iz SDS v SLS + SKD).
Državni zbor je imel v tem mandatu 38 rednih sej in 51 izrednih sej. Redne seje so skupaj trajale 214 dni, izredne pa 93 dni. V tem času je Državni zbor sprejel štiri ustavne zakone, 169 zakonov, 263 zakonov o spremembah in dopolnitvah, 243 zakonov o ratifikaciji, 3 avtentične razlage zakonov (obvezne razlage), 9 poslovnikov, 3 nacionalne programe, 11 resolucij, 6 deklaracij, 238 odlokov, 45 sklepov, 14 proračunov in sorodnih aktov, odredil je dve parlamentarni preiskavi in sprejel 11 drugih aktov. Sprejetih je bilo tudi 124 uradnih prečiščenih besedil zakonov.
V tem mandatnem obdobju sta bili ustanovljeni naslednji dve preiskovalni komisiji:
- Preiskovalna komisija za ugotovitev odgovornosti odgovornih oseb in nosilcev javnih pooblastil glede nakupa in prodaje električne energije, zaradi česar je bila domnevno povzročena gospodarska škoda v sistemu slovenskega elektrogospodarstva
- Preiskovalna komisija za ugotovitev ozadja in vzrokov napada na novinarja Mira Petka ter morebitno vpletenost in politično odgovornost nosilcev javnih funkcij
Wikiwand in your browser!
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.
