Dinastija Šang
From Wikipedia, the free encyclopedia
Dinastija Šang (kitajsko: 商朝; pinjin: Shāng Cháo), znana tudi kot dinastija Jin (kitajsko: 殷代; pinjin: Yīn Dài), je bila kitajska vladarska dinastija. Ustanovil jo je Tang iz Šanga (Čeng Tang), ki je vladal v dolini Rumene reke v 2. tisočletju pr. n. št. Dinastija Šang je nasledila dinastijo Šja, njo samo pa je nasledila dinastija Zahodni Džov. Klasična poročila o Šangu izhajajo iz besedil, kot so Knjiga dokumentov, Bambusni letopisi in Zapisi velikega zgodovinarja. Sodobna stroka datira dinastijo Šang med 16. in 11. stoletje pr. n. št., pri čemer je končni datum bolj zanesljiv kot začetni.
Šang | |||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
ok. 1600 pr. n. št.–ok. 1045 pr. n. št. | |||||||||
Glavno mesto | |||||||||
Skupni jeziki | stara kitajščina | ||||||||
Religija | čaščenje prednikov, prerokovanje | ||||||||
Vlada | monarhija | ||||||||
Kralj | |||||||||
• ok. 1250 – 1191 pr. n. št. | Vu Ding | ||||||||
• ok. 1075 – 1046 pr. n. št. | Di Šin | ||||||||
Zakonodajalec | dinastija | ||||||||
Zgodovinska doba | bronasta doba | ||||||||
• ustanovitev | ok. 1600 pr. n. št. | ||||||||
• zmaga Džova | ok. 1045 pr. n. št. | ||||||||
Površina | |||||||||
1122 pr. n. št. est[1] | 1.250.000 km2 | ||||||||
Valuta |
| ||||||||
| |||||||||
Danes del | Ljudska republika Kitajska |
Shang | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Kitajsko | 商 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Hanju pinjin | Shāng | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Alternativna kitajska imena | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Kitajsko | 殷 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Hanju pinjin | Yīn | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Dinastija Šang je najzgodnejša dinastija tradicionalne kitajske zgodovine, trdno podprta z arheološkimi dokazi. Izkopavanja v ruševinah Jina blizu današnjega Anjanga, ki je bil opredeljen kot zadnja prestolnica Šanga, so odkrila enajst večjih kraljevih grobnic ter temelje palač in obrednih krajev, kjer so odkrili orožje in ostanke tako živalskih kot človeških žrtvovanj. Najdenih je bilo več deset tisoč predmetov iz brona, žada, kamna, kosti in keramike.
Na najdišču Anjang so odkrili najzgodnejše znane kitajske zapise, namenjene večinoma vedeževanju, zapisane na kosteh, oklepih želv, volovskih lopaticah ali drugih kosteh. V prvih znanstvenih izkopavanjih v 20. in 30. letih dvajsetega stoletja so odkrili več kot 20.000 predmetov, od takrat pa še več kot štirikrat več. Napisi nudijo kritičen vpogled v številne teme od politike, gospodarstva in verskih praks do umetnosti in medicine te zgodnje stopnje kitajske civilizacije.[2]