Demenca z Lewyjevimi telesci
vrsta progresivne demence / From Wikipedia, the free encyclopedia
Demenca z lewyjevimi telesci (DLT) je oblika demence, ki se sčasoma slabša.[1][2] Poleg demence se pojavljajo še nihanje pozornosti, vidne halucinacije, upočasnjenost gibov, težave pri hoji in okorelost.[1] Pogosti so tudi čezmerni gibi med spanjem, depresija in spremembe razpoloženja.[5]
Demenca z lewyjevimi telesci | |
---|---|
Mikroskopska slika lewyjevih telesc | |
Specialnost | nevrologija |
Simptomi | demenca, nihanje pozornosti, vidne halucinacije, upočasnjenost gibov[1] |
Običajni začetek | po 50.letu starosti[2] |
Trajanje | dolgotrajna bolezen[1] |
Vzroki | neznani[1] |
Diagnostični postopki | Na osnovi simptomov, po izključitvi drugih bolezni.[3] |
Diferencialne diagnoze | parkinsonova bolezen, alzheimerjeva bolezen[1] |
Zdravila | zaviralci acetilholinesteraze, npr. donepezil, levodopa[1] |
Pogostost | 0,1 % (pri starejših od 65 let)[4] |
Vzrok ni pojasnjen.[1] Praviloma v bolnikovi anamnezi ni podatkov o bolezni v družini.[1] V citoplazmi živčnih celic skorje velikih možganov pride do nastanka lewyjevih telesc, vključkov nakopičenih α-sinukleina in ubikvitina.[6][1] Uvrščamo jo med nevrodegenerativne bolezni.[1] Sum na diagnozo praviloma temelji na simptomih, s krvnimi preiskavami in metodami slikanja pa se izključijo druge možne bolezni.[3] Diferencialna diagnoza vključuje parkinsonovo in alzheimerjevo bolezen.[1]
Zdravilo, ki bi bolezen pozdravilo, ne obstaja.[1] Uporabljata se podporno zdravljenje ter lajšanje nekaterih motoričnih in duševnih simptomov, ki jih povzroča demenca z lewyjevimi telesci.[1] Zaviralci acetilholinesteraze, na primer donepezil, lahko delujejo koristno.[1] Določeni motorični simptomi se lahko ublažijo z uporabo levodope.[1] Antipsihotikov se je treba zaradi neželenih učinkov izogibati, tudi pri bolnikih s halucinacijami.[1]
DLT je po alzheimerjevi bolezni in vaskuarni demenci tretji najpogostejši vzrok demence.[2] Praviloma nastopi po 50. letu starosti.[2] Prizadene okoli 0,1 % ljudi, starejših od 65 let,[4] pogosteje moške kot ženske.[2] V končni, napredovali fazi bolezni so lahko bolniki povsem odvisni od negovalcev.[2] Pričakovano preživetje v trenutku diagnoze je okoli osem let.[1] Nenormalne vključke v možganskih celicah, ki povzročijo bolezen, je leta 1912 odkril Frederic Lewy.[2]