![cover image](https://wikiwandv2-19431.kxcdn.com/_next/image?url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a7/Alzheimer_dementia_%25283%2529_presenile_onset.jpg/640px-Alzheimer_dementia_%25283%2529_presenile_onset.jpg&w=640&q=50)
Alzheimerjeva bolezen
kronična progresivna nevrodegenerativna bolezen, pri kateri so v ospredju znaki demence / From Wikipedia, the free encyclopedia
Alzheimerjeva bolezen je kronična progresivna nevrodegenerativna bolezen, pri kateri so v ospredju znaki demence. Potrditev diagnoze temelji na patognomoničnih spremembah, ki jih imenujemo amiloidni plaki in nevrofibrilarne pentlje. Odkril jih je Alois Alzheimer leta 1907 pri opazovanju možganov 51-letne bolnice, ki je trpela za dolgoletno napredujočo demenco. Pri Alzheimerjevi bolezni se degenerativne spremembe najprej začnejo v področjih, ki so pomembni za nastanek dolgotrajnega spomina. Iz entorinalne skorje, področja, ki se nahaja v medialnem temporalnem lobusu, se razširijo v hipokampus, nato v parietalni in temporalni predel, dokler ne zajamejo celotnega neokorteksa.
Alzheimerjeva bolezen | |
---|---|
![]() | |
Histopatološka slika senilnih plakov v možganski skorji bolnika z alzheimerjevo boleznijo predstarostnega nastopa. Barvano s srebrom. | |
Specialnost | nevrologija ![]() |
Simptomi | izguba spomina, ki moti vsakodnevno življenje, neorientiranost v prostoru in času, težave pri načrtovanju ali reševanju problemov, težave pri opravljanju običajnih opravil doma, na delovnem mestu ali v prostem času, težave pri razumevanju vizualnih podob in prostorskih razmerij, zmanjšana ali slaba presoja, umik iz dela ali družabnosti, težave pri govornem ali pisnem izražanju, spremembe razpoloženja in osebnosti, napačno shranjevanje stvari in izguba zmožnosti priklica korakov, demenca ![]() |
Pogostost | 50 milijonov (2020)[1] |
Klasifikacija in zunanji viri | |
MKB-10 | G30.g, F00.f |
MKB-9 | 331.0, 290.1 |
OMIM | 104300 |
DiseasesDB | 490 |
MedlinePlus | 000760 |
eMedicine | neuro/13 |
MeSH | D000544 |
Prva znamenja bolezni so pozabljivost, neurejenost, nemirnost in motnje v presoji. Pri razviti bolezni so značilni izguba spomina na sveže dogodke, dezorientiranost v času in prostoru, nesposobnost skrbeti zase in v zadnji fazi globalni upad spoznavnih funkcij. Najpogostejša oblika se začne v kasnejši življenjski dobi, po 65. letu starosti. Pogosta je predvsem v razvitih deželah zaradi podaljšane življenjske dobe prebivalstva. Oblika, ki se začne v zgodnji življenjski dobi, pri starosti 45–65 let, je redkejša.
Alzheimerjeva bolezen predstavlja 70 % vseh oblik demenc. Po pogostosti ji sledijo demence zaradi možgansko-žilnih bolezni, frontotemporalna demenca, demenca pri Parkinsonovi bolezni in demenca zaradi alkoholizma. Alzheimerjeva bolezen in večina ostalih demenc je progresivnih in ireverzibilnih. Demenco včasih težko ločimo od benigne pozabljivosti starostnikov. Po 85. letu starosti namreč le redki posamezniki ohranijo neokrnjene spominske sposobnosti. V primerjavi z Alzheimerjevo boleznijo je za benigno pozabljivost starostnikov značilna manjša progresivnost upada spoznavnih funkcij in nekoliko manjša oviranost pri vsakodnevnih opravilih.[2]
![Thumb image](http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/cc/Alzheimers_brain.jpg/320px-Alzheimers_brain.jpg)