![cover image](https://wikiwandv2-19431.kxcdn.com/_next/image?url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e9/Budesonid_Grundstruktur_V4.svg/langsl-640px-Budesonid_Grundstruktur_V4.svg.png&w=640&q=50)
Budezonid
From Wikipedia, the free encyclopedia
Budezoníd je sintetični glukokortikoid, ki se uporablja v obliki za inhaliranje kot antiastmatik in zdravilo pri kronični obstruktivni pljučni bolezni,[1][2][3] lokalno zdravilo za alergijski rinitis in nosne polipe[4][5] (v obliki pršila za nos) ter peroralno in rektalno zdravilo za zdravljenje ulcerativnega kolitisa in drugih oblik vnetne črevesne bolezni.[6][1][4]
![]() | |
![]() | |
Klinični podatki | |
---|---|
Blagovne znamke | Pulmicort, Rhinocort, drugi |
AHFS/Drugs.com | monograph |
MedlinePlus | a608007 |
Nosečnostna kategorija |
|
Način uporabe | peroralno, nazalno, inhalacijsko, rektalno |
Oznaka ATC | |
Pravni status | |
Pravni status | |
Farmakokinetični podatki | |
Biološka razpoložljivost | 10–20 % (učinek prvega prehoda) |
Vezava na beljakovine | 85–90 % |
Presnova | v jetrih prek CYP3A4 |
Razpolovni čas | 2,0–3,6 h |
Izločanje | skozi ledvice, z blatom |
Identifikatorji | |
| |
Številka CAS | |
PubChem CID | |
DrugBank | |
ChemSpider | |
UNII | |
KEGG | |
ChEMBL | |
CompTox Dashboard (EPA) | |
ECHA InfoCard | 100.051.927 ![]() |
Kemični in fizikalni podatki | |
Formula | C25H34O6 |
Mol. masa | 430,534 g/mol |
3D model (JSmol) | |
| |
|
Pri uporabi z inhaliranjem so pogosti neželeni učinki kašelj, okužba dihal in glavobol. Pri peroralni uporabi se pogosto pojavljajo utrujenost, bruhanje in bolečine v sklepih. Med hude neželene učinke budezonida spadajo povečana dovzetnost za okužbe, izguba kostne gostote in nastanek sive mrene. Ob dolgotrajni peroralni uporabi lahko pride do motenj delovanja nadledvičnic.[1] Budezonid je glukokortikoid z močnim lokalnim protivnetnim delovanjem.[7] Ker pa se razgradi že pri prvem prehodu skozi jetra, ima malo sistemskih učinkov.[6]
Budezonid so patenirali leta 1973,[8] v klinični uporabi, in sicer kot zdravilo proti astmi, pa so ga začeli uporabljati leta 1981.[9] Uvrščen je na seznam osnovnih zdravil Svetovne zdravstvene organizacije, torej med najpomembnejša učinkovita in varna zdravila, potrebna za normalno zagotavljanje zdravstvene oskrbe.[10] Na tržišču so generične oblike zdravila.