Benediktinska opatija v Pannonhalmi
From Wikipedia, the free encyclopedia
Benediktinska opatija Pannonhalma (latinsko Archiabbatia ali Abbatia Territorialis Sancti Martini in Monte Pannoniae, madžarsko Pannonhalmi Bencés Főapátság) je srednjeveški samostan v Pannonhalmi v severozahodni Madžarski in eden od najstarejših zgodovinskih spomenikov na Madžarskem. Ustanovljena je bila leta 996. Stoji na vrhu 282 m visokega Griča svetega Martina (madžarsko Márton-hegy), katerega ime izvira iz izročila, da je bil tukaj rojen sv. Martin Tourski. Opatija se je zato občasno imenovala tudi Márton-hegyi Apátság. Opatija je za Monte Cassinom druga največja opatija na svetu.
Unescova svetovna dediščina | |
---|---|
Uradno ime | Benediktinska opatija v Pannonhalmi |
Lega | Pannonhalma, Madžarska |
Koordinati | 47°33′10″N 17°45′40″E |
Površina | 356,00 km² |
Kriterij | Kulturni: (iv), (vi)[1] |
Referenca | 758 |
Vpis | 1996 (20. zasedanje) |
Spletna stran | www.bences.hu |
K opatiji spada bazilika s kripto iz 13. stoletja, samostan, izjemna knjižnica z več kot 360.000 knjigami, baročna samostanska obednica in samostanska zbirka, druga največja v državi. K opatiji spada tudi benediktinska deška gimnazija.
V samostanu živi približno petdeset menihov.