zvezda v ozvezdju Orla From Wikipedia, the free encyclopedia
Altair (α Orla (latinizirano v Alfa Orla, okrajšano Alfa Aql, α Aql), je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Orla in dvanajsta najsvetlejša zvezda na nočnem nebu. Trenutno je v G-oblaku—blizu medzvezdnega oblaka, skupka plina in prahu.[11][12] Altair je zvezda tipa A glavne veje z navidezno magnitudo 0,77 in je eno izmed oglišč asterizma Poletni trikotnik (ostali dve oglišči predstavljata Deneb in Vega).[3][13][14] Od Sonca je oddaljena 16,7 svetlobnih let (5,13 parsekov) in je ena izmed najbližjih zvezd, ki jih lahko vidimo s prostim očesom.[15]
Opazovalni podatki Epoha J2000.0 Enakonočje J2000.0 (ICRS) | |
---|---|
Ozvezdje | Orel |
Rektascenzija | 19h 50m 46,99855s[1] |
Deklinacija | +08° 52′ 05,9563″[1] |
Navidezni sij (V) | 0,76[2] |
Značilnosti | |
Evolucijska stopnja | Glavna veja |
Spektralni razred | A7 V[3] |
U−B Barvni indeks | +0,09[2] |
B−V Barvni indeks | +0,22[2] |
V−R Barvni indeks | +0,14[2] |
R−I Barvni indeks | +0,13[2] |
Tip spremenljivke | Delta Ščita[4] |
Astrometrija | |
Radialna hitrost (Rv) | −26,1 ± 0,9[3] km/s |
Lastno gibanje (μ) | RA: +536,23[1] mas/l Dec.: +385,29[1] mas/l |
Paralaksa (π) | 194,95 ± 0,57[1] mas |
Oddaljenost | 16.73 ± 0.05 sv. l. (5.13 ± 0.01 pc) |
Absolutni izsev (MV) | 2,22[4] |
Podrobnosti | |
Masa | 1,79 ± 0,018[5] M☉ |
Polmer | 1,63 do 2,03[5][nb 1] R☉ |
Izsev | 10,6[6] L☉ |
Površinska težnost (log g) | 4,29[7] cgs |
Temperatura | 6.900 do 8.500[5][nb 1] K |
Kovinskost [Fe/H] | −0,2[5] dex |
Vrtenje | 8,9 ur[6] |
Tirna hitrost(v sin i) | 240[5] km/s |
Starost | 1,2[8] Ga |
Druge oznake | |
Sklici na podatkovne baze | |
SIMBAD | podatki |
Altair se vrti zelo hitro, saj je njegova hitrost na ekvatorju kar 286 km/s.[nb 2][5] To je dobršen delež hitrosti, pri kateri se zvezda raztrešči, 400 km/s.[8] Študija s Palomar Testbed Interferometer je razkrila, da Altair ni sferičen, ampak je sploščen ob polih zaradi visoke hitrosti vrtenja.[16] Ta fenomen so opazile tudi ostale interferometrične raziskave z več teleskopi, ki so delovali v infrardeči svetlobi. Tako je eliptična oblika podprta iz več virov.[5]
Skupaj z β Orla in γ Orla tvori Altair znano črto zvezd, ki jo včasih poimenujemo kot Orlova družina.[17]
Altair je zvezda glavne veje tipa A z okoli 1,8-krat večjo maso od Sonca in 11-krat večjim izsevom.[5][6] Altair se sunkovito obrača z rotacijsko periodo okoli 9 ur;[6] za primerjavo: Sončev ekvator naredi en popolni obrat v malo več kot 25 dnevih. Zaradi hitrega vrtenja je Altair sferoiden (eliptičen); njegov ekvatorialni premer je za okoli 20 odstotkov večji od polarnega premera.[5]
Satelitska opazovanja, ki so jih opravili leta 1999 z instrumentom Wide Field Infrared Explorer, so pokazali, da se svetlost Altaira rahlo spreminja za nekaj tisočin magnitude z veliko periodami, ki so manjše kot 2 uri.[4] Tako so je leta 2005 identificirali kot spremenljivko tipa Delte Ščita. Njegova svetlobna krivulja se lahko dobro približa s seštevanjem nekaj sinusoid s periodami med 0,8 do 1,5 ur.[4] Zvezda je šibek vir koronalnih radijskih žarkov. Najmočnejši viri se nahajajo okoli zvezdinega ekvatorja. Ta aktivnost je morda posledica konvekcijskih celic, ki se tvorijo na hladnejšem ekvatorju.[8]
Svetla primarna zvezda ima večzvezdno poimenovanje WDS 19508+0852A in ima tri temne navidezne spremljevalne zvezde, WDS 19508+0852B, C, in D. Komponenta B ni fizično blizu A, saj se nahaja le v približno isti smeri na nebu.[9]
Komponenta | Primarna | Rektascenzija (α) Enakonočje J2000.0 | Deklinacija (δ) Enakonočje J2000.0 | Epoha opazovanega razmaka | Kotna oddaljenost od primarne | Položajni kot (relativno na primarno) | Navidezna magnituda (V) | Sklic na bazo podatkov |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|
B | A | 19h 50m 40,5s | +08° 52′ 13″[18] | 2007 | 192,1″ | 287° | 9,82 | SIMBAD |
C | A | 19h 51m 00,8s | +08° 50′ 58″[19] | 2007 | 189,6″ | 107° | 10,3 | SIMBAD |
D | A | 2007 | 31,7″ | 97° | 11,9 |
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.