Kovinskost

V astronomiji je kovinskost uporabljena za opis pogostosti elementov, ki so težji od vodika in helija. Večina fizikalne materije v vesolju je v obliki vodika in helija, zato uporabljajo astronomi krajši pojem "kovine" raje kot "vsi elementi razen vodika in helija". Uporaba je drugače in neenako uporabljena kot fizikalna definicija trdne kovine. Na primer zvezde in meglice z veliko pogostostjo dušika, kisika in neona so imenovane "bogate s kovino", čeprav to v kemiji sploh niso kovine.

Kroglasta kopica M80. Zvezde v kroglastih kopicah so večinoma starejše zvezde z malo kovine in člani II. populacije.

Viri

• Salvaterra, R.; Ferrara, A.; Schneider, R. (2004). »Induced formation of primordial low-mass stars«. New Astronomy. Zv. 10, št. 2. str. 113–120. arXiv:astro-ph/0304074. Bibcode:2004NewA...10..113S. doi:10.1016/j.newast.2004.06.003.
• A. Heger; S. E. Woosley (2002). »The Nucleosynthetic Signature of Population III«. Astrophysical Journal. Zv. 567, št. 1. str. 532–543. arXiv:astro-ph/0107037. Bibcode:2002ApJ...567..532H. doi:10.1086/338487.

Nadaljnje branje

• Page 593-In Quest of the Universe Fourth Edition Karl F. Kuhn Theo Koupelis. Jones and Bartlett Publishers Canada. 2004. ISBN 0-7637-0810-0
• Bromm, Volker; Larson, Richard B. (2004). »The First Stars«. Annual Review of Astronomy and Astrophysics. Zv. 42, št. 1. str. 79–118. arXiv:astro-ph/0311019. Bibcode:2004ARA&A..42...79B. doi:10.1146/annurev.astro.42.053102.134034.