![cover image](https://wikiwandv2-19431.kxcdn.com/_next/image?url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/87/Jerusalem-2013-Temple_Mount-Al-Aqsa_Mosque_%2528NE_exposure%2529.jpg/640px-Jerusalem-2013-Temple_Mount-Al-Aqsa_Mosque_%2528NE_exposure%2529.jpg&w=640&q=50)
Al-Aksa
From Wikipedia, the free encyclopedia
Mošeja al-Aksa ali džamija Al-Aksa (arabsko جامع الأقصى, latinizirano: Jāmi' al-Aqṣā), znana tudi kot mošeja Qibli (المصلى القبلي, al-Muṣallā al-Qiblī),[2] je kongregacijska mošeja ali molitvena dvorana v starem delu Jeruzalema. V nekaterih virih se imenuje tudi al-Masjid al-'Aqṣā.[3][4] Ime je sporno, ker se lahko nanaša na celotno zgradbo in ne samo na mošejo.[5] Širši kompleks mošeje je znan tudi kot Haram al-Šarif[6] ali preprosto al-Aksa ali Tempeljski grič.[7][8][9]
Mošeja al-Aksa | |
---|---|
جامع الأقصى (Jāmi' al-Aqṣā) المصلى القبلي (al-Muṣallā al-Qiblī) المسجد الاقصى (al-Masjid al-'Aqṣā, sporno) | |
![]() | |
Religija | |
Pripadnost | Islam |
Vodstvo | Mohamed Ahmed Husein (veliki muftija Jeruzalema) |
Lega | |
Kraj | Tempeljski grič (vzhodni Jeruzalem) |
Uprava | Jeruzalemski islamski vakuf |
Koordinati | 31.77617°N 35.23583°E / 31.77617; 35.23583 |
Arhitektura | |
Tip | mošeja |
Vrsta arhitekture | zgodnji islam |
Ustanovljeno | 7.-8. stoletje |
Lastnosti | |
Direction of façade | sever-severozahod |
Zmogljivost | več kot 5.000 |
Materiali | apnenec (zunanji zidovi, fasada), svinec in beton (kupola), bel marmor (notranji stebri) in mozaik[1] |
Med vladanjem rašidunskega kalifa Omarja (vladal 634–644) ali omajadskega kalifa Muavije I. (vladal 661–680) je bila v bližini sedanje mošeje postavljena majhna molilnica. Današnjo mošejo je zgradil peti omajadski kalif Abd al-Malik (vladal 685–705) ali njegov naslednik al-Valid I. (vladal 705–715) ali oba. Zgrajena je bila kot kongregacijska mošeja na isti osi kot Kupola na skali. Potem ko je bila mošeja uničena v potresu leta 746, jo je leta 758 obnovil abasidski kalif al-Mansur. Leta 780 jo je dodatno razširil abasidski kalif al-Mahdi v zgradbo s petnajst ladjami in osrednjo kupolo. V potresu leta 1033 je bila ponovno uničena. Mošejo je obnovil fatimidski kalif al-Zahir. Zmanjšal jo je na sedem ladij, a je njeno notranjost okrasil z dovršenim osrednjim obokom, prekritim z rastlinskimi mozaiki. Sedanja zgradba ohranja zasnovo iz 11. stoletja.
Med občasnimi prenovami so vladajoče islamske dinastije zgradile dodatke k mošeji, kot so kupola, fasada, minareti ter minbar in notranja struktura. Ko so jo leta 1099 zavzeli križarji, so jo uporabljali kot palačo in sedež verskega reda vitezov templjarjev. Ko je Jeruzalem in okolice leta 1187 osvojil sultan Saladin, je bila zgradba obnovljena kot mošeja. Ajubidski sultanat, Mameluški sultanat, Osmansko cesarstvo, Vrhovni islamski svet britanske Palestine in jordanske oblasti na Zahodnem bregu so mošejo večkrat obnovili, popravili in razširili. Po izraelski zasedbi Zahodnega brega je mošeja ostala pod neodvisno upravo Jeruzalemskega islamskega vakufa.[10]
Mošeja Al-Aksa se nahaja v neposredni bližini različnih judovskih in krščanskih zgodovinskih in svetih krajev. Celotno območje je imelo zato velik geopolitični pomen in bilo glavno žarišče v izraelsko-palestinskem konfliktu.[11]