Al-Valid I.
From Wikipedia, the free encyclopedia
Al-Valid ibn Abd al-Malik ibn Marvan (arabsko الوليد بن عبد الملك بن مروان, al-Walīd ibn ʿAbd al-Malik ibn Marwān), znan kot al-Valid I. (arabsko الوليد الأول), je bil šesti kalif Omajadskega kalifata, ki je vladal od oktobra 705 do svoje smrti, * okoli 674, † 23. februar 715.
Al-Valid I. الوليد الأول | |||||
---|---|---|---|---|---|
Emir im kalif | |||||
6. kalif Omajadskega kalifata | |||||
Vladanje | 9. oktober 705 – 25. januar ali 11. marec 715 | ||||
Predhodnik | Abd al-Malik | ||||
Naslednik | Sulejman | ||||
Rojstvo | ok. 674 Medina, Hedžas, Arabija | ||||
Smrt | 23. februar 715 (star okoli 41 let) Dajr Muran, Damask, Sirija | ||||
Pokop | Bab al-Sagir, Damask | ||||
Zakonec |
| ||||
Potomci |
| ||||
| |||||
Rodbina | Marvanidi | ||||
Vladarska rodbina | Omajadska dinastija | ||||
Oče | Abd al-Malik | ||||
Mati | Valada bint al-Abas ibn al-Džaz al-Absija | ||||
Religija | islam |
Bil je najstarejši sin svojega predhodnika, kalifa Abd al-Malika (vladal 685–705). Kot princ je med letoma 695 in 698 vodil letne pohode proti Bizantincem in zgradil ali obnovil utrdbe vzdolž poti skozi Sirsko puščavo do Meke. Dedič kalifata je postal po smrti svojega strica Abd al-Aziza ibn Marvana leta 704.
Al-Valid I. je v veliki meri nadaljeval očetovo politiko centralizacije in širitve države in je bil močno odvisen od al-Hadžaja ibn Jusufa, očetovega močnega podkralja vzhodne polovice kalifata. Med Al-Validovo vladavino so omajadske vojske osvojile Magreb, Hispanijo, Sind in Transoksanijo ter tako razširile kalifat do največjega ozemeljskega obsega. Vojni plen z osvajanj je al-Validu omogočil financiranje impresivnih javnih del, vključno z Veliko mošejo v Damasku, mošejo al-Aksa v Jeruzalemu in Prerokovo mošejo v Medini. Bil je prvi kalif, ki je uvedel programe za socialno varstvo, pomoč revnim in invalidom v Siriji. Čeprav je težko ugotoviti al-Validove osebne zasluge, sta njegovo vladavino zaznamovala notranji mir in blaginja in verjetno vrhunec moči Omajadov.