Evro
From Wikipedia, the free encyclopedia
Evro (oz. euro, oznaka €, mednarodna oznaka po ISO 4217: EUR) je denarna enota v 20 državah Evropske monetarne unije (EMU): Avstrija, Belgija, Ciper, Estonija, Finska, Francija (vključno s Francosko Gvajano in Svetim Petrom in Mihaelom), Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Slovaška, Slovenija, in Španija.[8] Poleg tega je denarna enota tudi v državicah Andora, San Marino, Vatikan in Monako, ki so pred uvedbo evra de facto, če že ne uradno, uporabljale denarne enote večjih sosednjih držav. Poleg tega je denarna enota tudi v Črni gori in Kosovu, in sicer brez sklenjenega ustreznega sporazuma z Evropsko skupnostjo, s čimer bi EU uradno sprejela uporabo evra na teh območjih. Gre za ravnanje, ki je posledica predhodne prakse – pred uvedbo evrske gotovine se je namreč na teh območjih kot de facto valuta uporabljala nemška marka. Če se bosta Črna gora in Kosovo kdajkoli želela priključiti evrskemu območju, bosta morala pred vstopom, tako kot vse ostale države članice evroobmočja, izpolniti vse zahtevane konvergenčne kriterije.
Evro | |
---|---|
ευρώ (grško) евро (bolgarsko) | |
ISO 4217 | |
Koda | EUR |
Denominacije | |
Podenota | |
1/100 | cent dejanska uporaba je odvisna od jezika (v slovenščini tudi stotin) |
Množina | Glej jezikovna vprašanja v zvezi z evrom |
cent | Glej članek |
Simbol | € |
Bankovci | |
Pogosto uporab. | 5 €, 10 €, 20 €, 50 € |
Redko uporab. | 100 €, 200 €, 500 € |
Kovanci | |
Pogosto upor. | 1, 2, 5, 10, 20, 50 centov, 1 €, 2 € razen če je sicer rečeno, da se uporabljajo redko |
Redko uporab. | 1 in 2 centa (velja le za Finsko in Nizozemsko) |
Demografija | |
Uradni uporabniki | Evroobmočje (20) Države zunaj EU (9)
|
Neuradni uporabniki | |
Izdajanje | |
Centralna banka | Evropska centralna banka |
Spletna stran | www.ecb.eu |
Tiskarna | Istituto Poligrafico e Zecca dello Stato Banco de Portugal Banka Grčije Banque de France Bundesdruckerei Central Bank and Financial Services Authority of Ireland De La Rue Fábrica Nacional de Moneda y Timbre François-Charles Oberthur Giesecke & Devrient Royal Joh. Enschedé Nacionalna banka Belgije Oesterreichische Banknoten- und Sicherheitsdruck GmbH Setec Oy |
Spletna stran | Istituto Poligrafico e Zecca dello Stato Banco de Portugal Banka Grčije Banque de France Bundesdruckerei Central Bank and Financial Services Authority of Ireland De La Rue Fábrica Nacional de Moneda y Timbre François-Charles Oberthur Giesecke & Devrient Royal Joh. Enschedé Nacionalna banka Belgije Oesterreichische Banknoten- und Sicherheitsdruck GmbH Setec Oy |
Vrednotenje | |
Inflacija | 1,8 % |
Vir | Evropska centralna banka, september 2006, v angleščini |
Metoda | HICP |
Fiksiral | BAM, BGN, CVE, KMF, XPF, XOF, XAF, EEK, LTL, |
Evro uporablja kot zakonito plačilno sredstvo približno 330 milijonov ljudi. Območje držav z evrom predstavlja več kot 16,5 % svetovnega BDP in več kot 30 % svetovne trgovine (vključno s trgovino znotraj EU).
Uradno je 1. januarja 1999 11 držav EMU (Grčija je pogoje izpolnila šele leto kasneje) evro uvedlo kot knjižni denar. Bankovci in kovanci so v obtok prišli 1. januarja 2002. Bankovci imajo enotno obliko, kovanci pa imajo sprednjo stran enako, medtem ko zadnjo stran vsaka članica oblikuje po svoje.
Velika Britanija in Danska sta si zagotovili možnost, da evra ne uvedeta, Švedska pa ima v skladu s pristopno pogodbo zavezo uvesti evro, ko bo za to izpolnila pogoje. Države članice, ki so se EU priključile v letih 2004 in 2007, so zavezane k prevzemu evra, vendar šele potem, ko izpolnijo konvergenčne kriterije. Doslej so evro uvedle Slovenija (leta 2007), Ciper in Malta (2008), Slovaška (2009) ter Estonija (2011). 1. januarja 2014 je evro uvedla Latvija, kot zadnja pa ga je 1. januarja 2023 uvedla Hrvaška.