Šubići
From Wikipedia, the free encyclopedia
Šubići, hrvaško pleme, pomembna hrvaška plemiška rodbina.
Plemenska domovina Šubićev je zaledje Zadra z utrdbami Bribir (v rimskem času Varvaria), Ostrovica in Skradin. Iz rodu tradicionalnih županov v Bribiru je izšla plemiška rodbina bribirskih Šubičev ali Bribircev. Ti so širili svoj vpliv v dalmatinska mesta in hrvaško notranjost. Postali so grofje in vazali ogrske krone. Višek svoje moči so dosegli koncem 13. in v začetku 14. stoletja (ob menjavi dinastije na ogrskem prestolu). Grof Pavel I. je postal hrvaški in bosanski ban. Njegova oblast je obsegala skoraj vso srednjeveško Hrvaško, Dalmacijo, srednjeveško Bosno in Hum. Po Pavlovi smrti so se njegovemu sinu Mladenu II. uprla dalmatinska mesta, hrvaški in bosanski plemiči, ogrsko-hrvaški kralj Karel I. pa ga je dal zapreti. Oblast Šubičev se je hitro skrčila na izvorno območje.
Novo obdobje v zgodovini Šubićev pomeni leto 1347, ko je gospod strateško pomembne trdnjave Ostrovice zamenjal pod pritiskom ogrskega kralja svojo posest za utrdbo Zrin v Pounju in tam nadaljeval svoj rod pod imenom Zrinski. Zrinski so se proslavili v bojih proti Turkom in dosegli ponoven višek v času Nikole IV., legendarnega branilca Sigeta. Pridobili so nova ozemlja v Medžimurju, Ozalju, Vinodolu. Pravnuka sigetskega junaka, Nikola VII. in Peter IV., tudi borca proti Turkom, sta bila pesnika in vodilni osebnosti hrvaške plemiške družbe. Nezadovoljna z notranjo in vojaško politiko dunajskega dvora sta sodelovala v neuspeli zaroti proti cesarju in s tem ob koncu stoletja pahnila rodbino Zrinskih v pogubo in izginotje.