Škržni lok

Škržni (branhialni) lok je eden od petih parnih embrionalnih obokov mezoderma nad škržnim črevesom, ki jih obdajajo zunaj škržne brazde, znotraj pa škržni žepi.^[1]

Prikaz škržnega črevesa; I–IV: škržni loki, 1–4: škržni žepi na notranji strani in škržne brazde na zunanji strani

Opis in razvoj

Med škržnimi žepi in brazdami je pet parov škržnih lokov: prvi, drugi, tretji, četrti in šesti, medtem ko peti par škržnih lokov največkrat manjka.^[2] Peti par se lahko pri razvoju človeškega zarodka pojavi le prehodno in nobena telesna struktura ne izvira iz njega.^[3]

Vsak škržni lok tvori v 3. tednu zarodkovega razvoja ogrodje iz mezenhima, ki izvira iz paraaksialnega mezoderma, v 4. tednu pa še iz celic nevralnega grebena. Ogrodje na zunanji strani pokriva površinski ektoderm, na notranji strani pa vrhnjica endodermalnega izvora. Iz mezoderma škržnih lokov izvira skeletna mišičnina obraza in vratu ter žilni endotelij, iz celic nevralnega grebena pa nastanejo kosti in vezivo obraza in vratu. Vsak škržni lok ima lastno mišično, hrustančno, živčno in arterijsko sestavo. Kamorkoli se selijo mišice, se selijo tudi možganski živci. Na koncu 4. tedna predstavlja center obraza ustna jamica, ki jo obdaja prvi par škržnih lokov. Sredi petega tedna je vidnih pet mezenhimskih izboklin na zarodku: dve mandibularni (prvi škržni lok) kavdalno od ustne jamice, dve maksilarni ob straneh ustne jamice (dorzalni del prvega škržnega loka) in čelničnonosna kranialno od ustne jamice.^[2]

Škržni lok	Izvirajoče mišice[4]	Izvirajoče kosti[2]	Živci	Arterije
Prvi škržni lok	žvečne mišice, sprednji del digastrične mišice, milohioidna mišica, napenjalka bobniča, napenjalka mehkega neba	Mandibularni izrastek vsebuje Mecklov hrustanec, ki sčasoma večinoma izgine, ostane ga le malo v dveh slušnih koščicah (kladivce, nakovalce). Iz mezenhima maksilarnega izrastka se razvijejo zgornja čeljustnica, ličnica in del senčnice. Spodnja čeljustnica nastane z direktno zakostenitvijo mezenhima, ki obkroža Mecklov hrustanec.	trivejni živec (V2 in V3)	maksilarna arterija, zunanja vratna arterija
Drugi škržni lok	obrazne mišice, trobilka, platizma, stremenska mišica, stilohiloidna mišica, zdajšnji del digastrične mišice	Iz hrustančevine drugega škržnega loka nastanejo stremence, stiloidni izrastek senčnice, stilohioidna vez, mali rog in zgornji del telesa podjezičnice.	obrazni živec (VII)	stremenska artrija, hioidna arterija
Tretji škržni lok	stilofaringealna mišica	Hrustančevino tretjega škržnega loka predstavlja spodnji del telesa in veliki rog podjezičnice.	jezičnožrelni živec (IX)	skupna vratna arterija, notranja vratna arterija
Četrti škržni lok	krikotiroidna mišica, vse mišice, lastne mehkemu nebu, vključno z dvigalko mehkega neba	ščitasti hrustanec, hrustanec zgornjih obščitnic, epiglotisni hrustanec[5]	klatež (X), zgornji grlni živec[6]	podključnična arterija, aortni lok
Šesti škržni lok	Vse mišice, lastne grlu razen krikotiroidne mišice	obročasti hrustanec, piramidni hrustanec, rožičkasti hrustanec (cartilago corniculata)[5]	klatež (X), povratni grlni živec[6]	pljučna arterija, arteriozni vod

Sklici

1. http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=lok%5B%5D, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 16. 11. 2013.
2. Petrovič D. Razvoj škržnih (branhialnih) organov. MED RAZGL 2002; 41: 63–74.
3. »Thomas A. Marino, Ph.D. DEVELOPMENT AND FATE OF THE PRIMITIVE PHARYNX, BRANCHIAL ARCHES, AND THE TONGUE«. Pridobljeno 16. novembra 2013.
4. »marshall.edu«. Pridobljeno 16. novembra 2013.
5. Netter, Frank H.; Cochard, Larry R. (2002). Netter's Atlas of human embryology. Teterboro, N.J: Icon Learning Systems. str. 227. ISBN 0-914168-99-1.
6. Chung, Kyung (2005). Gross Anatomy. Hagerstown, MD: Lippincott Williams & Wilkins. ISBN 0-7817-5309-0.