Škotsko višavje
From Wikipedia, the free encyclopedia
Škotsko višavje (škotščina Hielands; škotskogelsko a' Ghàidhealtachd [ə ˈɣɛːəl̪ˠt̪ʰəxk], »kraj Gelov«) ali preprosto Višavje je zgodovinska regija Škotske poznega srednjega veka v moderno obdobje, ko je nižinski škotski jezik nadomestil škotsko gelščino v večini nižavja. Izraz se uporablja tudi za območje severno in zahodno od preloma Highland Boundary Fault, čeprav točne meje niso jasno določene, zlasti na vzhodu. Great Glen deli pogorje Grampian na jugovzhodu od severozahodnega višavja. Škotsko gelsko ime A' Ghàidhealtachd dobesedno pomeni 'kraj Gelov' in tradicionalno, z vidika gelskega govorca, vključuje tako zahodne otoke kot višavje.
Škotsko višavje | |
---|---|
delitev Škotskega višavja in nižavja | |
57°7′12″N 4°42′36″W | |
Sedež | Inverness |
Prebivalstvo | |
• Ocena (2019) | 600.000 |
Demonim | Višavci |
Časovni pas | GMT/BST |
Območje je zelo redko poseljeno, s številnimi gorskimi verigami, ki prevladujejo v regiji, in vključuje najvišjo goro na Britanskem otočju, Ben Nevis. V 18. in zgodnjem 19. stoletju se je prebivalstvo v višavju povečalo na okoli 300.000, toda od ok. leta 1841 in naslednjih 160 let je naravni prirast prebivalstva presegel izseljevanje (večinoma v Kanado, ZDA, Avstralijo in Novo Zelandijo ter preseljevanje v industrijska mesta Škotske in Anglije.[1] Območje je danes eno najbolj redko poseljenih v Evropi. Pri 9,1/km² leta 2012 je gostota prebivalstva v višavju in na otokih manjša od ene sedmine celotne Škotske.
Highland Council je upravni organ za večji del Highlands - Višavja - z upravnim središčem v Invernessu. Vendar Highlands vključuje tudi dele občinskih območij Aberdeenshire, Angus, Argyll in Bute, Moray, North Ayrshire, Perth in Kinross, Stirling in West Dunbartonshire.
Škotsko višavje je edino območje na Britanskem otočju, ki ima biom tajge, saj ima koncentrirane populacije gozda navadnega bora[2] (glej Kaledonski gozd). Je najbolj gorat del Združenega kraljestva.