Šakkanakku

Šakkanakku (akadsko 𒇽𒃻𒃶𒅘𒆪 šakkanakku, sumersko 𒄊𒀴, GIR.NITA ali šagina^[1]) je bil uradni naslov vojaškega guvernerja.^[2] V Mariju je vladala dinastija dednih šakkanakkujev, ki jih je sprva imenovalo Akadsko kraljestvo, po njegovem propadu pa so se osamosvojili.^[3] Po pridobitvi nekakšne neodvisnosti so se od Apil-kina dalje imeli za kralje.^[4] Kritična analiza Seznama Šakkanakkujev je bila objavljena.^[5]

Shakkanakku

Napis na Ištub-Ilumovem kipu, ki se glasi: "Ištub-Ilum, šakkanakku Marija" (𒅖𒁾𒀭 𒄊𒀴 𒈠𒌷𒆠)

Napis na Idi-ilumovem kipu, ki se glasi: "Idi-ilum, šakkanakku Marija"; v tem napisu je zapisan sumerski naslov 𒄊 šagina

Približno v istem času se je naslov uporabljal tudi v Elamu, kjer je vladalo več "šakkanakkujev Elama" s tipično akadskimi imeni.^[6]

Naslov je se je v 14. stoletju pr. n. št. uporabljal tudi v Katni^[7] in pod Kasiti v Dilmunu.^[8]

Šakkanakkuji pod Akadci

Šakkanakkuji (vojaški guvernerji) ali šagine (generali) so bili znani od obdobja Akadskega cesarstva. Kralj Šarkališari, na primer, je imel vojaškega guvernerja v Nipurju, zadolženega za gradnjo Enlilovega templja. Eno od let njegovega vladanja se imenuje: "Leto, v katerem je Šarkališari imenoval Puzur-Ištarja za šagino, da bi zgradil Enlikov tempelj."^[9][10]

Glavni šakkanakkuji Marija

Iz arheoloških najdb je znanih več imen šakkanakkujev Marija:

• 
  Ištub-Ilum (okoli 2150 pr. n. št.)
• 
  Idi-ilum (okoli 2090 pr. n. št.)
• 
  Puzur-Ištar (okoli 2050 pr. n. št.)
• 
  Tura-Dagan (okoli 2071–2051 pr. n. št.)

Seznam šakkanakkujev Marija

Ime		Vladanje	Komentar
Ididiš		okoli 2266–2206 pr. n. št.
Šu-Dagan		okoli 2206–2200 pr. n. št.	Ididišev sin.[11]
Išme-Dagan		okoli 2199–2154 pr. n. št.	Vladal 45 let.[12][13]
Nur-Mer		okoli 2153–2148 pr. n. št.	Sin Išme-Dagana.[12]
Ištub-Ilum		okoli 2147–2136 pr. n. št.	Sin Išme-Dagana in Nur-Merov brat. [12]
Išgum-Adu		okoli 2135–2127 pr. n. št.	Vladal 5 let.[12]
Apil-kin		okoli 2126–2091 pr. n. št.	Sin Išme-Dagana.[12][14] Na posvetilnem napisu njegove hčerke je omenjen kot lugal (kralj).[15]
Idi-ilum		okoli 2090–2085 pr. n. št.	Njegovo ime se bere tudi Iddn-El; ime je napisano na njegovem votivnem kipu.[16]
Ili-Išar		okoli 2084–2072 BC	Njegovo ime je zapisano na zidaku.[17]
Tura-Dagan		okoli 2071–2051 pr. n. št.	Apil-kinov sin in Ili-Išarje brat.[18]
Puzur-Ištar		okoli 2050–2025 pr. n. št.	Tura-Daganov sin.[12] Uporabljal je naslov lugal.[19]
Hitlal-Era		okoli 2024–2017 pr. n. št.	Puzur-Ištarjev sin.[20] Uporabljal je naslov lugal.[19]
Hanun-Dagan		okoli 2016–2008 pr. n. št.	Puzur-Ištarjev sin.[21] Uporabljal je naslov lugal.[19]
Isi-Dagan		okoli 2000 pr. n. št.	Ime je napisano na pečatu.[22]
Enin-Dagan			Isi-Daganov sin.[23]
Itur-(...)			Ime je poškodovano, med njim in Enin-Daganom je praznina.[24]
Amer-Nunu			Ime je napisano na pečatu.[25][26]
Tir-Dagan			Itur-(...) sin.[27]
Dagan-(...)			Ime je poškodovano in zadnje ime dokazanega šakkanakkuja.[28]

Glavni Šakkanakkuji Elama

Približno takrat kot v Mariju so bili šakkanakkuji znani tudi v Elamu. Na Plošči z levom je Puzur-Inšušinak omenjen kot "Puzur-Inšušin(ak), ensi (guverner) Suse, šakkanakku (vojaški guverner) države Elam" (𒅤𒊭𒀭𒈹𒂞 𒑐𒋼𒋛 𒈹𒂞𒆠 𒄊𒀴 𒈣𒋾 𒉏𒆠 kutik-inšušinak ensi šuš^ki šakkanakku mati NIM^ki).^[6] V času Naram-Sina Akadskega ali Šar-Kali-Šarija je imel naslov "šakkanakku države Elam" guverner z akadskim imenov Ili-Išmani,^[29][30][31] kar kaže, da je bil vazal Akadskega kraljestva.^[32]

Seznam šakkanakkujev Elama

Ruler		Length of reign	Notes
Ešpum		c. 2300 BC	Vazal Akadskega kraljestva pod Maništušujem.[33]
Ilšu-rabi		okoli 2206–2200 pr. n. št.	Šakkanakku province Parašime.
Epirmupi		okoli 2199–2154 pr. n. št.
Ili-išmani		okoli 2200 pr. n. št.	Guverner Elama med vladanjem Naram-Sina Akadskega in/ali Šar-Kali-Šarija, in verjetno njun vazal.[34][35]
Puzur-Inšušinak		okoli 2150 pr. n. št.	Dobil neodvisnost od Akadskega kraljestva. Omenja se kot "Puzur-Inšušin(ak), ensi (guverner) Suse, šakkanakku države Elam".[36]

Sklici

1. "Sumerian Dictionary" Arhivirano 2021-03-01 na Wayback Machine.. oracc.iaas.upenn.edu.
2. Gwendolyn Leick. Historical Dictionary of Mesopotamia. str. 113.
3. Trevor Bryce. Ancient Syria: A Three Thousand Year History. str. 18.
4. Loisel, Anne-Caroline Rendu. "Ilum-Isar et Apil-Kin, deux nouvelles inscriptions de Mari/Tell Hariri". V L. Feliu, J. Llop, A. Millet Alba, J. Sanmartin (ur). Time and History in the Ancient Near East. Proceedings of Rencontre Assyriologique Internationale 56, Barcelone, Juillet 2010, str. 633-643: 650.
5. Philological Data for a Historical Chronology of Mesopotamia in the 3rd Millennium (PDF). str. 26–27.
6. Mémoires. Pariz: P. Geuthner. 1899. str. 8.
7. Gromova 2007, str. 300.
8. Potter. The Persian Gulf in History. str. 35.
9. Douglas Frayne. Sargonic and Gutian periods. RIME E2.1.5, str. 184.
10. Hamblin, William J. (2006). Warfare in the Ancient Near East to 1600 BC: Holy Warriors at the Dawn of History. Routledge. str. 109. ISBN 978-1-134-52062-6.
11. Leick 2002, str. 152.
12. Oliva 2008, str. 86. sfn error: no target: CITEREFOliva2008 (pomoč)
13. Leick 2002, str. 81.
14. Leick 2002, str. 18.
15. Michalowski 1995, str. 187. sfn error: no target: CITEREFMichalowski1995 (pomoč)
16. Leick 2002, str. 76.
17. Leick 2002, str. 78.
18. Leick 2002, str. 168.
19. Oliva 2008, str. 91. sfn error: no target: CITEREFOliva2008 (pomoč)
20. Oliva 2008, str. 92. sfn error: no target: CITEREFOliva2008 (pomoč)
21. Leick 2002, str. 67.
22. Frayne 1990, str. 594. sfn error: no target: CITEREFFrayne1990 (pomoč)
23. Frayne 1990, str. 596. sfn error: no target: CITEREFFrayne1990 (pomoč)
24. Frayne 1990, str. 597. sfn error: no target: CITEREFFrayne1990 (pomoč)
25. Oliva 2008, str. 87. sfn error: no target: CITEREFOliva2008 (pomoč)
26. Frayne 1990, str. 598. sfn error: no target: CITEREFFrayne1990 (pomoč)
27. Frayne 1990, str. 599. sfn error: no target: CITEREFFrayne1990 (pomoč)
28. Frayne 1990, str. 600. sfn error: no target: CITEREFFrayne1990 (pomoč)
29. "CDLI-Archival View". cdli.ucla.edu.
30. Álvarez-Mon, Javier (2020). The Art of Elam CA. 4200–525 BC. Routledge. str. 216. ISBN 978-1-000-03485-1.
31. "Site officiel du musée du Louvre". cartelfr.louvre.fr.
32. Potts, D.T. (2016). The Archaeology of Elam: Formation and Transformation of an Ancient Iranian State. Cambridge University Press. str. 100. ISBN 978-1-107-09469-7.
33. Álvarez-Mon, Javier (2020). The Art of Elam CA. 4200–525 BC (v angleščini). Routledge. str. 209. ISBN 978-1-000-03485-1.
34. Álvarez-Mon, Javier (2020). The Art of Elam CA. 4200–525 BC (v angleščini). Routledge. str. 216. ISBN 978-1-000-03485-1.
35. Potts, D. T. (2016). The Archaeology of Elam: Formation and Transformation of an Ancient Iranian State (v angleščini). Cambridge University Press. str. 100. ISBN 978-1-107-09469-7.
36. Translation into French in Mémoires. Paris: P. Geuthner. 1899. str. 8.

Viri

• Gromova, Daria (2007). »Hittite Role In Political History of Syria In the Amarna Age Reconsidered«. Ugarit-Forschungen. Ugarit-Verlag. 39. ISBN 978-3-86835-001-2.
• Leick, Gwendolyn (2002). Who's Who in the Ancient Near East. Routledge. ISBN 978-1-134-78796-8.