Čakavščina
eno od treh glavnih narečij hrvaškega jezika / From Wikipedia, the free encyclopedia
Čakavščina (hrvaško čakavština, čakavica, čakavsko narječje, v lastni govorici čakavščina, čakavski jazik, ter čokovščina, čokovski jazik, čokovsko noričje) je eno od treh glavnih hrvaških narečij, ob kajkavščini in štokavščini. Največ govorcev živi v Dalmaciji in Istri. Gradiščanščina v Avstriji in na Madžarskem deloma izhaja iz čakavščine, ravno tako tudi moliščina v Italiji.
Podatki na hitro Materni jezik, Področje ...
Čakavščina | |
---|---|
(Čakavica, Čakavščina, Čakavski jazik) | |
Materni jezik | Hrvaška, Slovenija, Madžarska, ZDA, Avstrija (Gradiščanska) |
Področje | Jugozahodna Hrvaška (Dalmacija, Istra, Lika, Gorski kotar) |
Etničnost | Hrvati, nekaj Slovencev |
Št. maternih govorcev | ca. 660.000 (2001)[navedi vir] |
Standardne oblike | |
Narečja | |
Jezikovne oznake | |
ISO 639-3 | ckm |
Seznam Linguist | hrv-cha |
Glottolog | chak1265 |
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov. |
Zapri
Mnogi jezik čakavskih Hrvatov označujejo kot dalmatski jezik, čeprav poznamo tudi dalmaščino, ki spada med romanske jezike. Veliko hrvaških jezikoslovcev in govorcev je mnenja, da je tudi čakavščina jezik in ne samo narečje.[navedi vir] Ima lastno književnost in knjižni jezik, med slovanskimi govori na Hrvaškem pa ima Čakavščina tudi najstarejši jezikovni spomenik.