Zoisova nagrada

Zoisova nagrada je najvišja nagrada v Sloveniji za dosežke na področju znanstvenoraziskovalnega dela in razvojne dejavnosti. Nagrada se podeljuje od leta 1998 naprej (do leta 1997 so se podeljevale Nagrade Republike Slovenije za znanstvenoraziskovalno delo). Nagrada je dobila ime po slovenskem podjetniku in raziskovalcu Žigi Zoisu. Nagrado podeljuje odbor, ki ga imenuje Vlada Republike Slovenije. Poleg Zoisove nagrade ta vsako leto odloča o podelitvi Zoisovega priznanja, priznanja Ambasador Republike Slovenije v znanosti in od leta 2006 naprej Puhove nagrade in Puhovega priznanja.

Zoisova nagrada
Podeljeno za	dosežke na področju znanstvenoraziskovalnega dela in razvojne dejavnosti
Podeljuje	Odbor RS za Zoisovo nagrado, Zoisovo priznanje, priznanje ambasador znanosti in Puhovo priznanje
Država	Slovenija
Prvič	1998

Zgodovina

V prvih letih so se na leto podelile štiri Zoisove nagrade: praviloma dve za življenjsko delo znanstvenika, ki je s svojim delom bistveno prispeval k razvoju znanosti, in dve za vrhunski znanstveni dosežek.

Od leta 2006 naprej se podeljuje Zoisova nagrada za:

• življenjsko delo raziskovalca oziroma raziskovalke, ki se je s svojim delom izjemno uveljavil oziroma uveljavila na področju znanstvenoraziskovalne in razvojne dejavnosti in
• vrhunske dosežke na področju znanstvenoraziskovalne in razvojne dejavnosti.

Od leta 2006 naprej se vsako leto lahko podeli največ štiri Zoisove nagrade. Zoisova nagrada za življenjsko delo se lahko podeli raziskovalcu ali raziskovalki, ki je s svojim raziskovalnim delom bistveno prispeval oziroma prispevala k razvoju znanosti. Za to nagrado je lahko predlagan kandidat ali kandidatka, ki je že dopolnil oziroma dopolnila 65 let starosti.

Zoisovo nagrado se podeli posamezniku in skupini za delo, ki je nastalo pretežno v Sloveniji ali so k njemu prispevali delavci organizacij s sedežem v Sloveniji.

Odbor za podelitev nagrade

Od leta 2006 Vlada Republike Slovenije imenuje odbor za podelitev nagrade. Do konca leta 2017 se je imenoval Odbor Republike Slovenije za Zoisovo nagrado, Zoisovo priznanje, priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje, od leta 2018 pa se imenuje Odbor Republike Slovenije za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti. Odbor sestavljajo uveljavljeni raziskovalci - znanstveniki. Kandidate za člane odbora predlagajo SAZU, univerze, visokošolski zavodi, raziskovalni zavodi, gospodarske organizacije in posamezni raziskovalci. Odbor sestavlja 14 članov/-ic in predsednik/-ca. Sestavljen je tako, da so zastopana vsa področja znanstvenih ved. Odbor je imel v preteklih letih sledečo sestavo^[1]:

• 2006–2007: Peter Maček (predsednik), Ivo Boscarol, Avrelija Cencič, Jože Duhovnik, Eldar M. Gadžijev, Kajetan Gantar, Berta Jereb, Dušan Lesjak, Janez Levec, Janek Musek, Franc Rozman, Anton Suhadolc, Nikolaj Torelli, Danilo Zavrtanik, Terezija Zorko in Egon Žižmond
• 2008–2009: Peter Maček (predsednik), Tadej Bajd, Avrelija Cencič, Kajetan Gantar, Željko Knez, Janek Musek, Marko Novak, Marjan Pavčnik, Franc Strle, Anton Suhadolc, Tomaž Svete, Marjeta Šašel Kos, Biba Teržan, Danilo Zavrtanik, Terezija Zorko in Boštjan Žekš
• 2010–2011: Tadej Bajd (predsednik), Robert Blinc, Roman Jerala, Željko Knez, Marija Kosec, Dragan Marušič, Marko Novak, Dušica Pahor, Marijan Pavčnik, Maja Remškar, Franc Strle, Tomaž Svete, Marjeta Šašel Kos, Leopold Škerget in Peter Štih
• 2012–2013: Tadej Bajd (predsednik), Robert Blinc, Stane Granda, Matija Horvat, Roman Jerala, Marko Jesenšek, Spomenka Kobe, Marija Kosec (delno), Dragan Marušič, Dušica Pahor, Maja Remškar, Leopold Škerget, Peter Štih, Lovro Šturm, Matevž Tomšič, Matija Tuma in Danilo Zavrtanik
• 2014–2015: Tamara Lah Turnšek (predsednica), Tatjana Avšič Županc, Gregor Anderluh, Stane Pejovnik, Sonja Šostar Turk, Barbara Malič, Štefko Miklavič, Matjaž Valant, Lovro Šturm, Matija Tuma, Matevž Tomšič, Stane Granda, Marko Jesenšek, Danilo Zavrtanik in Ivan Bratko
• 2016–2018: Tamara Lah Turnšek (predsednica), Tatjana Avšič Županc, Gregor Anderluh, Stane Pejovnik, Sonja Šostar Turk, Barbara Malič, Štefko Miklavič, Matjaž Valant, Slavko Splichal, Katja Mihurko Poniž, Marijan Pavčnik, Mitjan Kalin, Miha Tomaževič, Dušanka Mičetić Turk, Dragan Dragoljub Mihailović
• maj 2018–2020: Janez Plavec (predsednik), Milena Horvat, Karin Stana Kleinschek, Janko Kos, Klavdija Kutnar, Damijan Miklavčič, Ingrid Milošev, Mitja Slavinec, Slavko Splichal, Katja Mihurko Poniž, Marijan Pavčnik, Mitjan Kalin, Miha Tomaževič, Dušanka Mičetić Turk, Dragan Dragoljub Mihailović^[2]:
• 2020–2022: Janez Plavec (predsednik), Milena Horvat, Karin Stana Kleinschek, Janko Kos, Klavdija Kutnar, Damijan Miklavčič, Ingrid Milošev, Mitja Slavinec, Marija Bešter Rogač, Saša Novak Krmpotič, Gregor Serša, Matevž Tomšič, Matjaž Valant, Bojan Žalec, Dragica Wedam Lukić

Predsednik in člani odbora so imenovani za dobo štirih let. Ob prvem imenovanju odbora se je za 7 članov določila dolžina mandata za 2 leti, za ostale pa za 4 leta.

Prejemniki Zoisovih nagrad

leto	za življenjsko delo		za vrhunske dosežke		vir
	nagrajenec/-ci	Področje	nagrajenec/ci	dosežek
1998	Zmaga Kumer	raziskave slovenskega ljudskega izročila	Vito Turk	biokemijske raziskave proteoliznih encimov in njihovih inhibitorjev	[3]
1999	France Bernik	literarne vede	Rudi Podgornik	dosežki v fiziki DNA, polimerov in lipidnih membran	[4]
			Tatjana Avšič Županc	dosežki na področju virologije
			Bojan Magajna	dosežki v matematiki na področju funkcionalne analize
2000	Vinko Kambič	medicina, na področju bolezni ušes, nosu in grla	Marko Andrej Zupan Stojan Stavber	dosežki na področju organske kemije	[5]
	Stane Gabrovec	arheologija	Slavko Splichal	dosežki na področju komunikologije
2001	Janko Kos	primerjalna književnost in literarna teorija	Marijan Pavčnik	dosežki na področju prava	[6]
			Leopold Škerget	dosežki na področju procesnega in okoljskega inženirstva
			Matjaž Omladič	dosežki na področju matematike
2002	Mirko Ramovš	etnokoreologija	Jože Vižintin	dosežki na področju strojništva	[7]
			Dragan Marušič	dosežki na področju teorije grafov in algebre
			Dragan D. Mihailović	dosežki na področju fizike kondenzirane materije
2003	Franc Vodopivec	metalurgija	Dean Komel	dosežki na področju filozofije	[8]
			Drago Matko	dosežki na področju avtomatike
			Boris Sket	dosežki na področju biologije ter jamskih in podzemskih živali
2004	Davorin Dolar	fizikalna kemija	Marko Mikuž Danilo Zavrtanik	dosežki na področju fizike osnovnih delcev	[9]
	Dušan Ferluga	medicina	Božo Plesničar	dosežki na področju organske kemije
2005	Miha Tišler	organska kemija	Tomaž Prosen	dosežki na področju teoretične fizike	[9]
	Jože Maček	fitomedicina	Dušan Turk	dosežki na področju strukturne biologije
2006	Jože Toporišič	slovensko jezikoslovje	Marija Kosec	znanstveni in razvojni dosežki na področju keramičnih materialov	[10]
			Željko Knez	znanstveni in razvojni dosežki na področju tehniške kemije
			Marjeta Šašel Kos	dosežki na področju antične zgodovine
2007	Janez Orešnik	jezikoslovje	Svjetlana Fajfer	znanstveni in razvojni dosežki na področju fizike osnovnih delcev	[11]
			Sandi Klavžar	znanstveni in razvojni dosežki na področju matematike
			Ivan Bratko	dosežki na področju umetne inteligence
2008	Ignacij Voje	zgodovina	Peter Križan	dosežki na področju fizike osnovnih delcev
	Robert Blinc	fizika trdne snovi	Marko Topič	dosežki na področju elektronike, fotovoltaike in optoelektronike
2009	Alojz Kralj	elektrotehnika	Igor Muševič	dosežki na področju fizike	[12]
			Marko Jesenšek	dosežki na področju slovenskega jezika
			Roman Jerala	dosežki na področju biologije
2010	Kajetan Gantar	klasična filologija	Janez Kranjc	dosežki na področju prava	[13]
			Janez Dolinšek	raziskave fizikalnih lastnosti novih kompleksnih materialov
			Mihael Drofenik	dosežki na področju materialov
			Andrej Jamnik	dosežki v fizikalni kemiji
2011	Gabrijel Kernel	fizika	Matjaž Klemenčič Vladimir Klemenčič	knjiga Die Kärntner Slowenen und die Zweite Republik: zwischen Assimilierungsdruck und dem Einsatz für die Umsetzung der Minderheitenrechte, Mohorjeva družba/Hermagoras (2010)
	Boris Žemva	anorganska kemija fluora	Boris Turk	znanstveni in razvojni dosežki na področju prenosa signalov s proteazami
2012	Blaž Rozman	revmatologija	Janez Bonča	raziskave teorije močno sklopljenih elektronov v trdnih snoveh
			Tadej Battelino	dosežki v medicini
			Matjaž Valant	dosežki na področju materialov
2013	Zinka Zorko	raziskave govorov koroške, štajerske in panonske narečne skupine na glasoslovni, oblikoslovni, skladenjski in besedijski ravnini	Janko Kos	raziskave delovanja proteoliznih encimov in njihove regulacije	[14][15]
			Dušanka Janežič	dosežki v matematiki v naravoslovju
			Miran Gaberšček	raziskave na področju materialov
2014	Vito Turk	biokemija in molekularna biologija	Milena Horvat	raziskovanje živega srebra	[16]
	Janez Levec	kemijsko inženirstvo	Gorazd Meško	dosežki v ekološki kriminologiji
2015	Peter Fajfar	utemeljitelj sodobnega potresnega inženirstva v Sloveniji	Mitjan Kalin	dosežki na področju nanoinženiringa kontaktnih površin za molekularni nadzor mejnega mazanja in trenja	[17][18]
			Tomaž Pisanski	dosežki pri znanstvenoraziskovalnem delu na področju diskretne matematike in njenih uporab
			Borut Štrukelj	dosežki pri sodobnem trajnostnem razvoju farmacevtske biotehnologije v Sloveniji
2016	Uroš Skalerič	stomatologija	Janko Prunk	znanstvena monografija Zgodovina Evrope v dobi racionalistične civilizacije 1775–2015	[19]
	Branko Stanovnik	organska heterociklična kemija	Božidar Šarler	dosežki pri razvoju in uporabi brezmrežnih numeričnih metod
2017	Slobodan Žumer	teoretična fizika mehke snovi	Rajko Bratož	monografija Med Italijo in Ilirikom: slovenski prostor in njegovo sosedstvo v pozni antiki	[20]
			Janez Plavec	raziskave zgradbe nukleinskih kislin in proteinov z uporabo jedrske magnetne resonance
			Zdravko Kravanja	razvoj računalniško podprtih metod ter orodij za sintezo in rekonstrukcijo procesov
2018	Milica Kacin Wohinz	zgodovinopisje	Marko Noč	dosežki na področju intenzivne interne medicine	[21]
			Robert Dominko	dosežki na področju materialov za razvoj novih baterijskih konceptov
	Boštjan Žekš	teoretična fizika	Matjaž Perc	pomemben prispevek k teoretičnemu opisu človeškega sodelovanja, še posebno za rešitev problema močne recipročnosti in problema defekcije drugega reda ter razvoj podsistemske stabilnostne analize agentskih sistemov kot nove metode za analizo družbenih modelov
2019	Alenka Šelih	kriminologija	Nives Ogrinc	interdisciplinarna uporaba stabilnih izotopov lahkih in težjih elementov v fizikalni kemiji, ekologiji, metrologiji, živilstvu in arheologiji	[22]
	Josip Globevnik	raziskave kompleksnih analiz	Enes Pasalic	dosežki na področju kriptografije in informacijske varnosti
			Denis Arčon	raziskave kvantnega magnetizma
2020	Radovan Stanislav Pejovnik	kemija	Barbara Malič	raziskave elektrokaloričnih keramičnih materialov	[23]
			Gregor Anderluh	dosežki na področju biokemije in molekularne biologije
	Tamara Lah Turnšek	biokemija in biomedicina	Andrej Filipčič, Samo Stanič, Marko Zavrtanik	dosežki pri raziskavah kozmičnih delcev ekstremnih energij
			Kozma Ahačič	raziskovanje slovenske jezikovne preteklosti in sedanjosti ter inovativne predstavitve znanstvenih dosežkov različnim uporabnikom
2021	Anuška Ferligoj	statistika	Stanislav Gobec	osnovne in uporabne raziskave v farmaciji	[24]
			Goran Dražić	dosežki na področju presevne elektronske mikroskopije materialov
	Julijana Kristl	biokemijska in nanofarmacevtska tehnologija	István Kovács	dosežki na področju algebraične teorije grafov
			Tomaž Zwitter	dosežki pri utemeljevanju mnogodimenzionalne slike lokalnega vesolja
2022	Marijan Pavčnik	pravo	Nada Lavrač	izvirne metode predstavitve podatkov za učinkovito strojno učenje	[25]
			Maja Ravnikar	revolucionarni premiki odkrivanju in razširjanju virusov, diagnostiki in odstranjevanju patogenih virusov
	Radovan Komel	medicinska molekularna biologija in genetika ter gensko inženirstvo v biokemiji in biotehnologiji	Ester Heath	raba organske analize na področju okolja, hrane in zdravja
			Bojan Kuzma	dosežki na področju linearne algebre
2023	Joso Vukman	funkcionalna analiza, teorija kolobarjev in funkcijske enačbe	Aleksey Kostenko	dosežki na področju matematične analize	[26]
			Igor Križaj	dosežki na področju toksinologije
	Danilo Zavrtanik	fizika visokih energij	Igor Škrjanc	dosežki na področju inteligentnih samorazvijajočih se sistemov
			Marko Snoj	dosežki na področju slovenskega jezika
2024	Željko Knez	kemijsko inženirstvo	Ivan Šprajc	dosežki na področju arheoloških in arheoastronomskih raziskav v Mezoameriki	[27]
			Igor Klep	dosežki na področju algebre in njene uporabe
	Ljubica Marjanovič Umek	razvojna psihologija	Tomaž Katrašnik	dosežki na področju simulacijskih modelov in diagnostičnih metod za elektromobilnost
			Damjana Rozman	dosežki na področju biokemije, molekularne biologije in funkcijske genomike

Glej tudi

• Državne nagrade za znanstvenoraziskovalno in razvojno delo
• Kidričeva nagrada
• Prešernova nagrada
• Puhova nagrada

Sklici

1. Člani Odborov Republike Slovenije za Zoisovo nagrado, Zoisovo priznanje, priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje ^{[mrtva povezava]}
2. Odbor Republike Slovenije za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti^{[mrtva povezava]}
3. Republika Slovenija, Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Poročilo o financiranju raziskovalne dejavnosti iz proračuna RS v letu 1998 (COBISS)
4. Republika Slovenija, Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Poročilo o financiranju raziskovalne dejavnosti iz proračuna RS v letu 1999 (COBISS)
5. Republika Slovenija, Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Poročilo o financiranju raziskovalne dejavnosti iz proračuna RS v letu 2000 (COBISS)
6. Republika Slovenija, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Poročilo o financiranju raziskovalne dejavnosti iz proračuna RS v letu 2001 (COBISS)
7. Republika Slovenija, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Poročilo o financiranju raziskovalne dejavnosti iz proračuna RS v letu 2002 (COBISS)
8. Republika Slovenija, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Poročilo o financiranju raziskovalne dejavnosti iz proračuna RS v letu 2003 (COBISS)
9. »Zoisove nagrade v letu 2004«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. julija 2018. Pridobljeno 17. januarja 2014.
10. »Zoisove nagrade v letu 2006«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. marca 2016. Pridobljeno 17. januarja 2014.
11. »Zoisove nagrade v letu 2007«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. oktobra 2013. Pridobljeno 17. januarja 2014.
12. »Podelili Zoisove nagrade in priznanja 2009«. Pridobljeno 26. novembra 2011.
13. »Zoisova nagrada za življenjsko delo 2010«. MMC RTV-SLO. 23. november 2010. Pridobljeno 26. novembra 2011.
14. »Nagrajeni raziskovalni dosežki«. Delo. 22. november 2013. Pridobljeno 17. januarja 2014.
15. »Zoisova nagrada letos akademikinji Tereziji Zorko«. Dnevnik. 22. november 2013. Pridobljeno 17. januarja 2014.
16. »Nagrajeni raziskovalni dosežki«. Delo. 21. november 2014. Pridobljeno 24. novembra 2014.
17. »Letošnja Zoisova nagrada za življenjsko delo Petru Fajfarju«. SiOL.net. 20. november 2015. Pridobljeno 26. novembra 2015.
18. »Zoisova nagrada za življenjsko delo Petru Fajfarju«. MMC RTV-SLO. 20. november 2015. Pridobljeno 26. novembra 2015.
19. Rogelj Petrič, Silvestra (21. november 2016). »V znamenju vrhuncev slovenske znanosti«. Delo. Pridobljeno 22. novembra 2016.
20. Rogelj Petrič, Silvestra (23. november 2017). »Zoisovo nagrado za življenjsko delo Slobodanu Žumru«. Delo. Pridobljeno 24. novembra 2017.
21. Pribošič, Miha (28. november 2018). »Za življenjsko delo nagrajena zgodovinarka in fizik«. Delo. Pridobljeno 28. novembra 2018.
22. Senica, Saša (20. november 2019). »»Delamo svetovno primerljivo znanost««. Delo. Pridobljeno 20. novembra 2019.
23. »Najvišje državno priznanje v znanosti Stanislavu Pejovniku in Tamari Lah Turnšek«. MMC RTV-SLO. 1. december 2020. Pridobljeno 5. decembra 2020.
24. Senica, Saša (10. december 2021). »Žlahtne nagrade vrhunskim znanstvenicam«. Delo. Pridobljeno 13. decembra 2021.
25. Senica, Saša (19. december 2022). »Priznanje znanstvenikom in njihovemu delu«. Delo. Pridobljeno 19. decembra 2022.
26. »Razglasili dobitnike najvišjih državnih nagrad za znanost«. Delo. 13. oktober 2023. Pridobljeno 15. oktobra 2023.
27. »Znani prejemniki Zoisove in Puhove nagrade za življenjsko delo«. N1. 14. oktober 2024. Pridobljeno 18. oktobra 2024.

Viri

• »Nagrade in priznanja za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti«. Pridobljeno 9. julija 2012.
• »Nagrade in priznanja za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. julija 2019. Pridobljeno 24. februarja 2016.