Davorin Dolar-Daro, slovenski fizikalni kemik, akademik in alpinist, * 1. februar 1921, Kranj, † 12. november 2005, Ljubljana.

Podatki na hitro Rojstvo, Smrt ...
Davorin Dolar
Rojstvo1. januar 1921({{padleft:1921|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:1|2|0}})[1]
Kranj, Kraljevina Jugoslavija
Smrt12. november 2005({{padleft:2005|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:12|2|0}})[1] (84 let)
Ljubljana, Republika Slovenija
BivališčeZDA, Sovjetska zveza, Srbija
Narodnost slovenska
Področjafizikalna kemija
UstanoveFakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani
Alma materUniverza v Ljubljani
Poznan poraziskovanja termodinamičnih in transportnih lastnosti polielektrolitov
Pomembne nagradeKidričeva nagrada, Zoisova nagrada
Zapri

Življenje in delo

Dolar je Diplomiral 1944 na tedanji ljubljanski Tehniški fakulteti in prav tam 1957 tudi doktoriral. Sprva je bil asistent na kemijskem inštitutu Medicinske visoke šole oz. MF v Ljubljani in 1952 pol leta raziskovalec na inštitutu za jedrske znanosti v Vinči pri Beogradu. Od 1952 je bil docent, 1960 izredni in od 1965 redni profesor fizikalne kemije na kemijskem oddelku ljubljanske Fakultete za naravoslovje in tehnologijo. Ob upokojitvi leta 1990 je postal zaslužni profesor ljubljanske univerze, ki mu je nekaj let zatem podelila tudi zlato plaketo. 1947/48 se je stokovno izpoplnjeval na fizikalno-kemijskem inštitutu univerze v Leningradu, 1955 na Politehniškem inštitutu v Brooklyn, kot raziskovalec pa je 1967/68 bil sodelavec na inštitutu Camille Dreyfus Laboratory of the Research Triangle v Durhamu (ZDA). V raziskovalnem delu se je posvetil raziskavam termodinamike in transportnih značilnosti raztopin sintetskih polielektrolitov. Iz obravnave preprostega celičnega modela polielektrolita z eno vrsto protiionov je razvil zahtevnejše raziskave z mešanimi protiioni in ioni različnih valenc ter z raztopinami v zmeseh topil. Sam ali v soavtorstvu je objavil več kot 70 znanstvenih člankov in razprav. Od 1970 je bil dopisni (izredni), od 1977 pa redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter newyorške akademije znanosti (od 1997). Leta 1979 je prejel Kidričevo nagrado za temeljne dosežke na področju termodinamike in transportnih lastnosti polielektrolitov in 2004 Zoisovo nagrado za življenjsko delo.[2] V mladosti je spadal med pomembnejše slovenske alpiniste in bil tudi kasneje gorski reševalec. 1985-89 je bil predsednik Prirodoslovnega društva Slovenije.

Bibliografija

  • Redukcijsko-oksidacijske in ionsko-izmenjalske lastnosti politiolstirena (disertacija) (COBISS)
  • Thermodynamic properties of polyelectrolyte solutions (objavljeno v knjigi "Polyelectrolytes", ur. E. Sélégny, M. Mandel in U. P. Strauss, D. Reidel Co., Dordrecht-Holland, 1974. (op.: prispevek je povzetek njegovega dela; vprašalnik za ES)
  • Laboratorijske vaje iz fizikalne kemije (učbenik) (COBISS)
  • Termodinamika in kinetika kemijskih sistemov (COBISS)
  • Termodinamske in transportne lastnosti raztopin polielektrolitov (COBISS)

Sklici

Wikiwand in your browser!

Seamless Wikipedia browsing. On steroids.

Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.

Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.