Zbirka je začela izhajati leta 1946 pod vodstvom Antona Ocvirka, v 60 letih izhajanja je bilo natisnjenih blizu 250 knjig 39 avtorjev in ducat monografij o njih. Pobudnik zbirke je bil Ivan Prijatelj, ki je z izdajama Josipa Jurčiča in Ivana Tavčarja podal vzorec takšnega uredništva. Po Ocvirkovi smrti leta 1980 je urejanje prevzel France Bernik. V poosamosvojitvenem času je zbirka doživela drastičen upad naklade, upadlo je tudi založniško zanimanje zanjo. Od založbe DZS je prešla k založbi Obzorja, po propadu Obzorij leta 2002 pod mariborsko študentsko Založbo Litera in leta 2010 pod
Inštitut za slovensko literaturo in literarne vedeZRC SAZU, ko je v začetku leta 2011 uredništvo prevzel Matija Ogrin.
Po novem bo imel glavni urednik ob sebi uredniški odbor, ki mu bo svetoval, pregledoval posamezne zvezke in imel recenzentsko vlogo. Čedalje težje je namreč upati, da bi en sam človek lahko imel dovolj velik znanstven pregled nad celotno slovensko literaturo.
Zbirka je imela težave s pridobivanjem urednikov in z visokimi tiskarskimi stroški zaradi obsežnosti opusov.
Namesto uvodov naj besedila spremljajo opombe, ki podajajo genezo posameznih del, vire in dokumente, ki so sodelovali pri nastanku umetnin, variante besedil in njihovo recepcijo.
Besedila naj bodo natisnjena v zadnji avtorjevi redakciji brez uredniških sprememb, modernizira naj se le pravopis. Popravile naj bi se samo tiste pomote, ki so nastale pri nepazljivosti avtorjev ali v tiskarni. To načelo ne dopušča poseganja v stil avtorja.
Zaključene avtorske opuse dopolnjujejo monografije o avtorjih, ki niso samo življenjepisi, marveč študije o pisateljevem značaju in razvoju, o dobi in njenih značilnih političnih in socialnih potezah ter odnosu pisatelja do nje.
Igor Bratož: Med tradicijo in perspektivami. Delo, 16. 12. 2010 []
France Bernik: Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev (Razgovor z glavnim urednikom dr. Antonom Ocvirkom). Naši razgledi, 4. decembra 1954, str. 12-13 (COBISS)
