From Wikipedia, the free encyclopedia
Zaščitna očala se uporabljajo za zaščito oči, ki so izpostavljene poškodbam in spadajo med najbolj občutljive dele telesa. Pri vseh delih, kjer obstaja nevarnost poškodb zaradi kemičnih ali fizikalnih vplivov, moramo oči varovati z osebnimi varovalnimi sredstvi, kot so zaščitna očala, maske, ščitniki. Zaščitna očala se uporabljajo, tako v delovnem, kot v športnem okolju. Varovalna sredstva za zaščito oči morajo zagotavljati zaščito pred, delci manjših hitrosti in prahom, delci z višjo energijo gibanja, škodljivimi sevanji (UV in IR-sevanje), brizgajočimi materiali višjih temperatur, jedkimi takočinami in trdimi snovmi, dražljivi plini in pare.
Že Eskimi so izdelovali zaščitna snežna očala iz rogovja karibuja (ang. Caribou), lesa in raznih školjk, da bi zaščitili oči pred snežno slepoto UV-sevanje. Očala so bila ukrivljena, tako da so se prilegala obrazu, del roževine, ki je nalegal na obraz so zadaj izdolbli za nos, tako so pridobili boljši prileg. V sprednji del so naredili tanko zarezo, ki je omogočala pogled in hkrati omejila preveliko sevanje UV-žarkov. Očala so nosili pritrjena okoli glave s karibujevo tetivo. V začetku 20. stoletja, so zaščitna očala začeli uporabljati vozniki avtomobilov z namenom, da se prepreči draženje oči zaradi prahu in vetera. Prav tako pa so očala začeli uporabljati tudi piloti, za zaščito oči pred vetrom in raznim tujki v zraku.
Zaščita oči pri delu je pomembna in obvezna, saj lahko razni zunanji vplivi povzročijo nepopravljivo škodo na očeh. V različnih delovnih okoljih, imamo lahko veliko nepredvidljivih situacij od raznih letečih delcev, različnih hitrosti do zaščite pred UV-sevanji. Zaradi različnih delovnih pogojev, morajo zaščitna očala zadostiti zahtevam evropskih standardov EN 166 in morajo biti certificirana s strani neodvisnih inštitucij, ki so usposobljene za testiranje in izdajo potrdil o skladnosti izdelka. Pogosto se uporabljajo zaščitna očala z dodatno opremo npr. stekla za varjenje. Standard EN 166, predpisuje 100% UV zaščito za osnovna klasična očala, ki se uporabljajo kot osebna varovalna oprema za delovna okolja. Varovalna očala moramo vedno uporabljati takšna kot predpisuje standard. Poškodovana zaščitna očala ( počeno steklo, polomljen okvir) je potrebno zamenjati z nadomestnim oziroma novimi.
Zaščitna očala se uporabljajo v različnih delovnih industrijskih okoljih kot so kamnoseštvo, obdelava lesa in obdelava kovin, kemični laboratoriji kjer se uporabljajo tako imenovana kemična očala, pravtako zasledimo zaščitna očala v zdravstvu, kjer se uporabljajo laserji. Očala, kjer se uporabljajo laserji so večinoma izdelana iz plastike in ščitijo oči pred prekomerno svetlobo ali sevanjem, ki prihaja skozi leče, ki so pravzato močno tonirane. Za uporabnike z dioptrijo pa obstajajo tudi večje zaščitna očala, ki se jih namesti preko očal z dioptrijo. Pri električnem in avtogenemu varjenju, pa morajo osebe, ki to delo opravljajo nositi posebna očala, v nasprotnem primeru lahko pride do hudih opeklin roženičnega epitela ( ophthalmia photoelectrica).
Pri uporabi zaščitnih očal v vojski govorimo o tako imenovanih taktičnih očalih. Poleg klasične zaščite pred svetlobo, prahom in raznimi delci, ki se gibajo v okolju tu v ospredje postavljamo predvsem zaščito pred nevarnostimi raznih izstrelkov in posledic, ki pri tem nastajajo (delci z višjo energijo gibanja). Različni razredi zaščite, ki jih uporabljajo nekatere države npr. ZDA(ANSI-standardi) ali vojaške organizacije npr. NATO(STANAG-standardi), določajo velikost projektilov in njihovo hitrost, ki jo morajo zdržati posebni materiali(polikarbonati) iz katerih so narejena očala. Standard STANAG 2920 je balistični standard zveze NATO in pravi da je vsaka leča izpostavljena jeklenemu valju, velikosti kalibra 22mm, ki doseže hitrost 275 m/s. Obstajajo različne izvedbe taktičnih očal, od sončnih očal z nastavljivim prileganjem na obraz, do modelov ki uporabljajo razne trakove za boljši oprijem. Zelo pomemben dejavnik je kompatibilnost očal s pripadajočo zaščitno čelado.
Zaščitna očala, ki ščitijo pred vremenskimi vplivi, najdemo v uporabi pri mnogih športih, ki se odvijajo na prostem, to pa pomeni da so očala prilagojena za vsako športno panogo posebej.
Korekcijska zaščitna očala so kombinacija med korekcijskimi in zaščitnimi očali in tako združujejo dioptrijo z zaščito oči proti mehanskim, kemičnim ali optičnim vplivom. Potencialne nevarnosti v vsakdanjem delu pa so opisane v zakonu o uporabi osebne varovalne opreme.
V vsakdanjem delu smo izpostavljeni veliko nevarnostim za oči, od kemikalij do raznih opilkov, da pa ne bi poškodovali oči morajo ljudje z dioptrijo upoštevati določene varnostne ukrepe. Zakon pravi, da očala, ki niso standardizirana, kot zaščitna očala nimajo varovalnega učinka. Delodajalec je dolžan omogočiti primerna zaščitna sredstva tudi ljudem, ki imajo dioptrijo. Korekcijska zaščitna očala pa morajo istočasno zagotoviti zaščito oči in korekcijo vida ljudem, ki imajo dioptrijo, priporoča se da je funkcija zaščite in korekcije združena.
Zakon (BGR 192[1]) o korekcijskih zaščitnih očalih pravi, da so takšna očala sestavljena iz okvirja in zaščitno-korekcijskimi lečami, tako omogočajo ljudem z dioptrijo (kratkovidni ali dolgovidni), enake pogoje dela in jih zaščiti pred raznovrstnimi nevarnostmi v njihovem delovnem okolju. Leče korekcijsko-zaščitnih očal so izdelane tako prenesejo večje natezne sile, kot leče standardnih očal. Prav tako je tudi okvir prilagojen za zahteve delovnega mesta, oziroma specifičnega delovnega okolja, npr. posebno velike leče za širše vidno polje ali pa stranska zaščita, ki prepreči vstop tujkov s strani. Očala bodo služila svojemu namenu, če nas ne bodo ovirala pri nošenju in delu. Pri pravilni izbiri in namestitvi zaščitno-korekcijskih očal nam pomaga optik, njegova naloga je, da so očala narejena tako za uporabnika, kot za delovno okolje v katerem jih bo uporabljal. Zato mora biti pri izbiri zaščitno-korekcijskih očal upoštevan standard EN 166[2]. Dobavitelj lahko izda očala uporabniku, samo ob upoštevanju vseh standardov, ki so predpisana za določen tip.
Za zaščito oči ljudi z dioptrijo pred nevarnostmi poškodb, se lahko začasno uporabi tudi improvizirane pripomočke, ki pa ne predstavljajo dolgotrajne rešitve. Za kratkotrajna dela(nekaj minut), lahko uporabimo zaščitna očala, ki jih namestimo pred klasična korekcijska očala, razne vizirje itd. Potrebno pa je poudariti, da uporaba takšnih zaščitih kombinacije lahko nevarno ogrozijo uporabnika, kajti pri teh začasnih rešitvah se lahko pojavi zrcaljenje ali pa dvojni vid.
Stroške za nabavo zaščitno-korekcijskih očal nosi delodajalec. Tako pravi tudi zakon (BGR 192): 2 odstavek o osebni varovalni opremi, da mora delodajalec zagotoviti zaščito oči in obraza, če se nevarnost ne more preprečiti kako drugače, ter nadaljuje da je strošek nabave zaščitno-korekcijskih očal dolgotrajna naložba, ki se izplača: " Nabava teh očal res ni majhen strošek, to velja v vseh primerih pri uporabi na daljši rok pa se le to izplača, ker zaščiti zaposlene ti pa lahko delajo brez poškodb polni delovni čas, tako da ne pride do izpada dobička in s tem povezanih stroškov ter izboljša kvaliteto dela. To so potrdile tudi študije.
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.
