Vranjek

Vranjek (znanstveno ime Gulosus aristotelis) je vrsta morske ptice iz družine kormoranov (Phalacrocoracidae). Znanstveno ime rodu izhaja iz latinske besede za požrešneža. Vrstni pridevek aristotelis pa je posvečeno grškemu filozofu Aristotlu.^[2]

Vranjek
Podvrsta desmarestii
Ohranitveno stanje
najmanj ogrožen  (IUCN 3.1)[1]
Znanstvena klasifikacija
Domena:	Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo:	Animalia (živali)
Deblo:	Chordata (strunarji)
Razred:	Aves (ptiči)
Red:	Suliformes (veslonožci)
Družina:	Phalacrocoracidae (kormorani)
Rod:	Gulosus (vranjek) Montagu, 1813
Vrsta:	G. aristotelis
Dvočlensko ime
Gulosus aristotelis (Linnaeus, 1761)
Območje razširjenosti G. aristotelis   Gnezdenje   ne-gnezdenje
Sinonimi
Phalacrocorax aristotelis

Opis

Vranjek zraste v dolžino med 68 in 78 cm, premer peruti pa ima med 95 in 110 cm.^[3][4] Odrasle ptice imajo daljši rep in rumeno perje na vratu. Od velikega kormorana se loči predvsem po velikosti, saj je vranjek manjši. Ima tudi lažjo telesno strukturo in tanjši kljun. V času parjenja dobi perje zelenkast lesk. Ena od razlik med velikim kormoranom in vranjekom je tudi število peres v repu. Vranjek jih ima 12, kormoran pa 14.

Habitat

Vranjek je značilna obalna ptica, ki izjemno redko zaide v celinske vode. Hrani se z morskimi ribami in prezimuje ob obalah, ki so bogate z ribami. V družini kormoranov je vranjek najboljši potapljač. Znanstveniki so s pomočjo globinometrov, pritrjenih na vranjeku ugotovili, da se ta ptica v lovu za ribami lahko potopi do 45 metrov globoko, glavna hrana teh ptic pa so pri dnu živeče ribe.

Gnezdi na skalnih obalah, kjer gnezdo iz alg, šibja in lastnega guana splete v skalnih razpokah, vanj pa samica odloži običajno tri jajca. Sezona gnezdenja traja od februarja do poznega maja. Mladiči so ob izvalitvi goli in so več mesecev popolnoma odvisni od staršev. Speljejo se od začetka junija do konca avgusta, pogosto pa celo šele oktobra.

V Sloveniji je vranjek zavarovana vrsta ptic^[5].

Taksonomija

Vranjek je bil sprva uvrščen v rod Phalacrocorax, vendar je raziskava iz leta 2014 pokazala, da se od tega rodu precej razlikuje. Izkazalo se je, da je bolj soroden rodovoma Nannopterum in Leucocarbo. Zato so ga uvrstili v samostojen rod, Gulosus.^[6] The IOC followed this classification in 2021.^[7] Ocenjuje se, da se je rod Gulosus od klada Nannopterum–Leucocarbo odcepič pred približno 9,0–11,2 milijoni let.^[6]

Podvrste

Obstajajo tri podvrste vranjeka:^[8]

• G. a. aristotelis – (Linnaeus, 1761): razširjen po severozahodni Evropi ob obali Atlantika
• G. a. desmarestii – (Payraudeau, 1826): razširjen po južni Evropi in jugozahodni Aziji (obale Sredozemskega in Črnega morja)
• G. a. riggenbachi – Hartert, 1923: razširjen po obalah severozahodne Afrike

Podvrste se med seboj ločijo po velikosti in obliki kljuna ter po barvi perja pri mladih pticah. Po zadnjih ugotovitvah znanstvenikov naj bi bila podvrsta, ki je razširjena ob atlantski obali jugozahodne Evrope tako različna od ostalih, da gre verjetno za novo neopisano podvrsto (Yésou et al., Brit. Birds 98: 369-370, 2005).

Največja kolonija vranjekov je na otočju Cies, Španija, kjer živi okoli 2500 parov (25% celotne svetovne populacije).^{[navedi vir]}

Galerija

• 
  Sestavljena slika ptice, ki skače v morje v Malinski, Hrvaška
• 
  G. aristotelis med potopom
• 
  Jajca, zbirka Muzej Wiesbaden
• 
  Mladi vranjek na Hrvaškem
• 
  V gnezdu v Deerness, Orkney
• 
  Gnezdo na Islandiji