Verd
naselje v Sloveniji From Wikipedia, the free encyclopedia
Verd je gručasto naselje z okoli 2000 prebivalci, drugo največje v Občini Vrhnika, ki stoji na zahodnem obronku Ljubljanskega barja južno od Vrhnike, ki se je ozemeljsko skoraj dotika.
Verd | |
|---|---|
 središče Verda | |
  Verd Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 45°57′11.32″N 14°18′0.16″E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Osrednjeslovenska |
| Tradicionalna pokrajina | Notranjska |
| Občina | Vrhnika |
| Površina | |
| • Skupno | 8,56 km2 |
| Nadm. višina | 294,9 m |
| Prebivalstvo (2024)[1] | |
| • Skupno | 1.984 |
| • Gostota | 230 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 1360 Vrhnika |
| Zemljevidi | |
Verd - Vaško jedro | |
| Lega | Občina Vrhnika |
| RKD št. | 11814 (opis enote)[2] |
Nad vasjo se vzpenjata Javorča in Ljubljanski vrh (819 mnm), pod katerim se nahaja Retovje, skupina kraških izvirov Velike Ljubljanice v neposredni bližini vasi. Nad njo poteka tudi istoimenski viadukt, po katerem je speljan primorski krak avtoceste A1 na relaciji Ljubljana–Koper, in železniška proga Ljubljana–Sežana–d.m.[3][4]
Verd je sedež krajevne skupnosti, v katero spadata še Bistra in Mirke. Verd je tudi največja krajevna skupnost v občini Vrhnika.[5] Sam Verd poleg osrednjega dela tvorijo še zaselki Pritiska in Podgora v smeri proti Bistri, Janezova vas na bregu Ljubljanice tik ob Vrhniki ter Gradar nad izviri Ljubije. Vaška cerkev je posvečena sv. Antonu Puščavniku, obkroža jo nekaj starih kmečkih domačij s kaščami.[3][4] Spomeniško je zaščitena Miklčeva kašča iz 17. stoletja, v kateri je sedaj urejena galerija.[6] Druga znamenitost je ajdovski zid, ki je bil zgrajen v času rimskega cesarstva v 3. stoletju, za obrambo ceste ter sega od pobočja nad izviri Ljubije v dolžini 10 km do Zaplane.[3][4]
Na pobočjih Javorče nad železniško postajo Verd je velik kamnolom apnenca. V Verdu je nekoč obratovala tudi lesnopredelovalna tovarna Liko, ki pa je propadla. Leta 2014 je bil v eni od proizvodnih hal urejen plezalni center.[3][7]
Verd se v starih zapisih omenja leta 1260 in Werde, 1369 kot Werd in 1370 kot in dem Werd.[8] Ime je nemškega izvora in temelji na srednjevisokem nemškem občnem imenu wert v pomenu 'otok, potok, višje ležeče suho mesto v močvirju ali ob njem', v starovisoki nemščini se je v rednem jezikovnem razvoju razvilo wired 'otok, polotok' kar je tvorba iz indoevropskega korena Hųer- v drugotnem pomenu 'zapirati, obdajati, obkrožati, varovati.'[9]
Kraj je prvič omenjen v listini iz leta 1260. Cerkev sv. Antona Puščavnika je bila zgrajena v 15. stoletju in leta 1619 predelana v baročnem slogu. Kamnolom je nastal konec 19. stoletja, v njem so sprva pridobivali gradbeni material za obnovo Ljubljane, ki jo je leta 1895 poškodoval hud potres, kasneje pa apnenčast grušč za potrebe železnice.[4]
Med drugo svetovno vojno je bil Verd zaradi bližine železniške proge prizorišče več akcij NOB. V odmevni akciji junija 1942 so partizani osvobodili vlak z interniranci na poti v koncentracijsko taborišče Gonars in jih 332 rešili.[4]
V Verdu sta se rodila slovenska slikarja:
Wikiwand in your browser!
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.
