Velenje

Velenje (izgovarjava [ʋɛˈlɛːnjɛ] (poslušaj^ⓘ); nemško Wöllan^[5]) je mesto na Spodnjem Štajerskem (nem. Untersteiermark) v Republiki Sloveniji. S 25.235 prebivalci in šesto največje slovensko mesto. MO Velenje ima 33.474 prebivalcev in je na sedmem mestu v Sloveniji. Med 10. oktobrom 1981 in 17. julijem 1990 se je mesto uradno imenovalo Titovo Velenje.^[6][7] Velenje je zaznamovalo rudarstvu s Premogovnikom Velenje odprtem 1875. V premogovniku so izkopali že preko 260 milijonov ton premoga, pri Starem jašku premogovnika je Muzej premogovništva Slovenije. Največji zaposlovalec v mestu je največji slovenski izvoznik Gorenje. Nekdanje Velenje (imenovano Staro Velenje) je danes le obrobno mestno naselje pod Velenjskim gradom. V Velenju ima sedež Šolski center Velenje, Visoka šola za varstvo okolja in enota Fakultete za energetiko v Krškem Univerze v Mariboru ter Inštitut za ekološke raziskave ERICo.

Velenje Titovo Velenje (1981–1990)
Mesto
Od zgoraj navzdol: Panorama Velenja Cerkev sv. Andreja, Fischerjeva grobnica Vila Bianca, Vila Herberstein Velenjski grad
Zastava Grb
Vzdevek:  Rudarsko mesto
Velenje Geografska lega Velenja v Sloveniji
Koordinati: 46°21′45″N 15°06′52″E
Država	Slovenija
Tradicionalna pokrajina	Štajerska
Statistična regija	Savinjska regija
Mestna občina	Velenje
Ustanovitev	20. september 1959
Upravljanje
• Župan	Peter Dermol
Površina [1]
• Skupno	12,6 km2
Nadm. višina	396 m
Prebivalstvo  (2023)[2]
• Skupno	25.235
• Gostota	2.021 preb./km2
Časovni pas	UTC+1 (CET)
Poštna številka	3320
Omrežna skupina	03
Spletna stran	www.velenje.si
Velenje - Mestno jedro
Register kulturne dediščine Slovenije
Nepremična kulturna dediščina
Lega	Mestna občina Velenje
RKD št.	440 (opis enote)[3]

Velenje - Trško jedro
Register kulturne dediščine Slovenije
Nepremična kulturna dediščina
Lega	Mestna občina Velenje
RKD št.	13267 (opis enote)[4]

Arhitekturna dediščina

Zaradi velikega števila gradov so Šaleško dolino tudi pogosto imenovali dolina gradov, saj je v srednjem veku bilo preko deset gradov na njenih bregovih, kar je največja zgostitev gradov na Spodnjem Štajerskem.

Gradovi in dvorci:

• grad Velenje (nem. Wöllan) 13.stol,
• razvaline gradu Šalek (nem. Schallegg) 12.stol,
• grad Turn (nem. Thurn im Schalckthall) 13.stol,
• razvaline gradu Ekeštajn, (nem. Eggenstein) 13.stol,
• ostanki gradu Limberk (nem. Lilienberg) 12.stol,
• grad Švarcenštajn (nem. Schwarzenstein) 14.stol,
• Vila Bianca (Bianca Adamovich de Csepina) 19.stol,
• Vila Herberstein (Marie Anne von Herberstein) 19.stol,
• Graščina Gorica (nem. Goritzen) 16.stol,
• Graščina Bevče,
• Graščina Limberk (nem. Lilienberg),
• Graščina Žitenberk,
• Graščina Streliše,
• Graščina Dobrava (nem. Gutenhard)

Okoliški gradovi in dvorci: Pakenštajn (nem. Pakenstein) 14.stol, Paškenštajn Baronija, Frauenburg, Forhtenek (nem. Forchtenegg) 13.stol, Grad Ravne - Gutenbihl (nem. Gutenbüchel) 16.stol, Žamberk (nem. Schaunberg), Šoštanj Amtshaus, Šoštanj Turn, Grad Šoštanj, Vila Široko, Vila Mayer, Grad Kacenštajn, Graščina Skorno

Industrijska dediščina:

• Termoelektrarna Velenje 1929,
• Jašek Škale 1888.

Ime in grb mesta

Ime mesta Velenje izhaja iz slovanizirane oblike nemškega imena za to mesto (Wöllan oziroma ponekod tudi Wöllach). Pred hitro urbanizacijo v petdesetih in šestdesetih 20. stoletja Velenje, kot manjše trško središče, ni imelo lastnega mestnega grba, po hitri urbanizaciji in vzpostavitvi več industrijskih obratov, pa se je za grb izbral motiv, ki se uporablja še danes. Na grbu je za obzidjem velenjskega gradu upodobljena modernistična stolpnica na rumenem ozadju.

Titov kip

Titov kip v Velenju je spomenik v nadnaravni velikosti jugoslovanskemu predsedniku maršalu Josipu Brozu - Titu in je največji Titov spomenik na svetu, stoji na Titovem trgu - glavnem trgu v mestu. Kip je delo kiparja Antun Augustinčića, odkrili so ga 25. junija 1977 ob Titovi petinosemdesetletnici, po naročilu skupščine Občine Velenje. Kip je odlila zabreška livarna Likum. Finančno so prispevale delovne in družbenopolitične organizacije in občani s samoprispevkom. Neglede na razprave o spomeniku je mnenje občanov, da se spomenik ohranja, kot del zgodovine mesta in kot turistično znamenitost, čeprav obstajajo načrti, da se bo kip odstranil.

Glasbeniki

Znani glasbeniki iz Velenja: Šank Rock, 6pack Čukur, Pihalni orkester Premogovnika Velenje, Chateau, Irena Včkovnik, Natalija Verboten, Tabu, Mrigo, Ghet, Thug connect

Lega

Mestna občina Velenje leži v vzhodni polovici Šaleške doline ob dolinskem delu reke Pake. Mesto pokriva večji del nižje-ležeče vzhodne polovice Šaleške doline in se je v svojem razvoju zadnjih 60 let razširilo na nekdanja naselja in zaselke: Škale, Stara vas, Šalek, Pesje, Konovo, Gorica, Debrce, Preloge in Šmartno pri Velenju ter dele naselij Bevče, Paka pri Velenju, Škale in Podkraj pri Velenju. Vzhodna meja občine poteka po Dobrnskem podolju, preko potoka Pirešica, proti jugu na Ponikovsko planoto in Ložniško gričevje. Zahodna meja občine razpolovi Šaleško dolino v smeri sever-jug na območju nekdanje vasi Preloge, kjer danes pod dolinskim dnom poteka v Premogovniku Velenje najintenzivnejši odkop lignita in kjer meji na Občino Šoštanj. Meja se nadaljuje po spodnjem toku potoka Velunja do podnožja Graške Gore.

Premogovnik Velenje oskrbuje s premogom Termoelektrarno Šoštanj, ki je bila v nedavni preteklosti vir onesnaževanja ne le v Velenju, ampak po celi Šaleški dolini in še šire. Z izgradnjo odžveplevalnih naprav, zaprtjem tokokroga izcednih voda iz deponije pepela, uresničevanjem ekološko sanacijskega programa in izgradnjo denox čistilne naprave na bloku 6 so se razmere v zadnjem času vztrajno izboljšale. ^[8]

Avstro-Ogrska poštna znamka z žigom Wöllan (Velenje) 1874

Mestne četrti in krajevne skupnosti

Mestne četrti (3)

• Velenje desni breg
• Velenje levi breg-vzhod
• Velenje levi breg-zahod

Krajevne skupnosti (16)

• Bevče,
• Cirkovce,
• Gorica,
• Konovo,
• Paka pri Velenju,
• Pésje,
• Plešivec,
• Kavče,
• Podkraj,
• Stara vas,
• Staro Velenje,
• Šalek,
• Šentilj,
• Škale - Hrastovec,
• Šmartno,
• Vinska Gora.

• Znameniti obiski
• 
  Predsednik Malija Modibo Keïta na obisku v Velenju leta 1961
• 
  Voditelj Sovjetske zveze Leonid Brežnjev je v spremstvu Rankoviča in Marinka obiskal Velenje
• 
  Voditelj Sovjetske zveze Nikita Hruščov je leta 1963 v spremstvu Josip Broza - Tita obiskal Velenje

Znameniti Velenjčani (po abecedi)

• Anton Aškerc - v Škalah pri Velenju je služboval kot kaplan v letih 1894 do 1898 in v tem času je leta 1896 izdal Lirske in epske poezije, močno je sočustvoval z knapi in bil pretresen nad bedo in trpljenjem njihovih življenj ter svoje občutenje opisal v Delavčevi pesmi o premogu.
• František Foit - češki umetnik, raziskovalec in etnološki zbiralec
• Oskar Hudales - pisatelj, prevajalec, učitelj.
• Marija Brenčič-Jelen - pesnica in pisateljica; delovala in umrla v Šentilju pri Velenju.
• Anton Jelen - pisatelj, sadjar, vrtnar in drevesničar, njen mož; rojen in umrl v Arnačah, v Šentilju.
• Fran Korun-Koželjski - skladatelj, glasbenik, zborovodja
• Jožef Krajnc - pravnik.
• Majda Kurnik - slikarka.
• Jože Lampret - duhovnik.
• Frančišek Mlinšek - pedagog in čebelar
• Karel Oštir - lingvist.
• Davorin Ravljen - pisatelj in novinar.
• Ahacij Sebriaški - teolog
• Gustav Šilih - rojen v Velenju; učitelj in pisatelj
• Karel Verstovšek - politik in filolog
• Karel Štrbenk - lovski pilot
• Ivan Vošnjak - teolog in filozof
• Vendelin Vošnjak - rodil se je v naselju Šenbricu; Božji služabnik, frančiškan
• Lavrencij Vošnjak - duhovnik
• Nestl Žgank - direktor Premogovnika Velenje in župan Velenja, znan kot graditelj sodobnega mesta Velenje in njegov prvi častni občan
• Ivo Jamnikar - Pobudnik ustanovitve šolskega centra Velenje in direktor od začetka do leta 1984, tesni sodelavec Žganka in veliki podpornik razvoja športa.

Galerija

• Galerija Velenje
• 
  Vila Bianca
• 
  Velenjski grad
• 
  Vila Herberstein
• 
  Cerkev Sv. Andreja Šalek
• 
  Razvaline Šaleškega gradu
• 
  Cerkev Sv. Martina Velenje Šmartno
• 
  Šalek pri Velenju 1897
• 
  Grad Turn
• 
  Fischerjeva grobnica
• 
  Otvoritev mestnega središča 1959
• 
  Titov kip v Velenju
• 
  Hiške Kinta Kunte ob Velenjskem jezeru
• 
  Mesto Velenje
• 
  Kolesarska pot proti Slovenj Gradcu
• 
  Škalsko jezero

Sklici

1. »Data on the selected settlement: Velenje (Municipality of Velenje)«. Statistical Office of the Republic of Slovenia. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. julija 2014. Pridobljeno 22. maja 2012.
2. »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
3. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 440«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
4. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 13267«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
5. Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 4: Štajersko. 1904. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 272.
6. http://www.stat.si/KrajevnaImena/pregledi_naselja_najvecja_prebivalci.asp?tlist=off&txtIme=VELENJE&selNacin=celo&selTip=naselja&ID=4911%5B%5D
7. »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. junija 2008. Pridobljeno 23. septembra 2008.
8. »Zmanjšanje onesnaženosti okolja v Šaleški dolini« (PDF). hse. 26. junij 2012. Pridobljeno 2. aprila 2022.

Viri

• Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 (COBISS)

Glej tudi

• Mestni promet Velenje
• Premogovnik Velenje
• Mestna občina Velenje

Zunanje povezave

• Portal Velenje.com
• Gustav Šilih Arhivirano 2011-08-25 na Wayback Machine.
• Osnovna šola Gustav Šilih v Velenju