From Wikipedia, the free encyclopedia
Univerzalno oblikovanje se nanaša na širok spekter oblikovanja zgradb, izdelkov in okolja za uporabo vseh ljudi ne glede na telesne sposobnosti. Izraz univerzalno oblikovanje je skoval arhitekt Ronald L.Mace, za opis koncepta oblikovanja produktov, zgradb, ter življenjskega okolja za uporabo vseh ljudi ne glede na invalidnost, starost in življenjski status. [1] Začetnik koncepta je bil Selwyn Goldsmith, avtor kjige Oblikovanje za invalide (1963), kateri je uvedel poševni dostop čez robnike za invalide. Sistem je postal stalnica za gradnjo življenjskega okolja.
Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. Razlog za to je: notranje povezave, preveč seznamov, zgradba besedila,.... |
Univeralno oblikovanje izhaja iz malo zgodnejšega ovir prostega koncepta, kateri se prizadeva za širšo prilagodljivost in dostopnost okolja povezano z estetiko. S pričakovanjem daljše življenjske dobe, razvojem medicine, preživetja ljudi z večjimi okvarami, se interes za univerzalno oblikovanje povečuje. Obstaja veliko industrije katera je močno prodrla na trg, vendar je še veliko druge katera ni bila sprejeta v tolikšni meri. Univerzalno oblikovanje se uporablja tudi za načrtovanje tehnologije, navodil, produktov in življenjskega okolja.
Klančina na pločniku za ljudi z invalidskimi vozički je običajen primer, poleg tega pa tudi močni barvni kontrasti za tiste z vizualnimi težavami. Obstajajo tudi omare z izvečnimi elementi, kuhinje s števci na različnih višinah za ralične naloge in položaje telesa, mnogi javni tranzitni sistemi, avtobus z znižano stopmico ali pa so opremljeni z dvižno ploščadjo namesto stopnic.
Center univerzalnega oblikovanja v severni karolini razlaga naslednja načela [2]
Specifikacija o oblikovanju brez ovir je bila objavljena leta 1960. To je bila zbirka več kot 11-letnih raziskav na področju invalidske ergonomije. Leta 1961 je specifikacija postala prvi Standard o oblikovanju brez ovir (Barrier Free Design Standard), imenovan Ameriški nacionalni standard, ki je bil objavljen kot A1171.1. To je bil prvi standard, ki je predstavljal merila za oblikovanje objektov in programov, ki jih lahko uporabljajo invalidi. Z raziskavo so pričeli leta 1949 na univerzi v Illinoisu – Urbana Champaign Campus in se nadaljuje vse do danes. Glavni raziskovalec je dr. Timothy Nugent (na začetki standardov 1961, 1971, 1980 je navedeno njegovo ime). Dr. Nugent je leta 1949 osnoval Nacionalno invalidsko košarkarsko združenje. Leta 1984 je standard ANSI A117.1 sprejela zvezna vlada ZDA, Urad za splošne zadeve pod 35 FR 4814 - 3/20/70, 39 FR 23214 - 6/27/74, 43 FR 16478 ABA- 4/19/78, 44 FR 39393 7/6/79, 46 FR 39436 8/3/81 za UFAS in nato še leta 1990 za ADA. Arhivirani dokumenti o raziskavi so v Mednarodnem zakoniku sveta (International Code Council - ICC) - ANSI A117.1. V poznih 50-ih in 60-ih letih je dr. Nugent po vsem svetu predstavljal koncept neodvisnega sodelovanja oseb s posebnimi potrebami skozi programske možnosti in arhitekturno oblikovanje.
Kraljevi inštitut britanskih arhitektov, g. Selwyn Goldsmith, je v obliki treh izdaj v letih 1963, 1967 in 1997 izdal celovito publikacijo o oblikovanju za invalide. Publikacija vsebuje dragocene empirične podatke in študije o osebah s posebnimi potrebami. Za oblikovalce in graditelje sta oba standarda odlično izhodišče. Invalidska ergonomija bi morala učiti oblikovalce, inženirje in neprofitna vodstva k nadaljnjemu razumevanju o tem kaj naredi okolje za v celoti sprejemljive osebe s posebnimi potrebami.
Predstavniki iz Kitajske, Južne Koreje in Japonske so se oktobra leta 2003 v Pekingu sestali in dogovorili, da ustanovijo odbor za določitev skupnih standardov za oblikovanje široke palete izdelkov in storitev, ki so lahke za razumevanje in za uporabo. Njihov cilj je bil objaviti standard v letu 2004, ki bi pokrival, med drugimi področji, tudi standard o izdelkih široke porabe (na podlagi predlogov japonskih strokovnjakov) in standardizaciji znakov na javnih objektih, ki je bilo posebnega pomena za Kitajsko, ker je bila pripravljena gostiti poletne olimpijske igre leta 2008.
Izraz Design for All (DfA) se uporablja za opisovanje oblikovne filozofije kako naj bi uporabljalo izdelke, storitve in sisteme čim več ljudi, ne da bi jih bilo potrebno prilagoditi. Oblikovanje za vse je oblikovanje za človeško raznolikost, socilano vključenost in enakost (EIDD Stockholmska deklaracija iz leta 2004). Glede na Evropsko komisijo, on spodbuja proizvajalce in ponudnike storitev k proizvodnji novih tehnologij za vse: tehnologije, ki so primerne za starejše in invalide. [3]. Nastanek »oblikovanja za vse« je iz področja dostopnosti brez ovir za invalide in širši pojem univerzalnega oblikovanja.
V Evropi je bilo oblikovanje za vse poudarjeno s strani Evropske komisije skozi iskanje uporabniku bolj prijazne družbe.[4]Pri oblikovanju za vse gre za zagotavljanje okolja, izdelkov, storitev in vmesnega dela za ljudi vseh starosti in zmožnosti v različnih situacijah in v različnih okoliščinah. Ker se prebivalstvo stara in je vse bolj večetično sestavljeno, je »oblikovanje za vse« postala glavna tema. Sledi tržnemu pristopu in bi lahko doseglo širši trg. Z izdelki in storitvami, ki so dostopni, cenovno ugodni in enostavni za uporabo, izboljšuje kvaliteto življenja vseh državljanov. Oblikovanje za vse omogoča enostaven dostop do grajenega okolja, dostop do storitev in uporabniku prijaznih izdelkov, katerih dejavnik ni le kakovost ampak nuja za veliko starejših in invalidnih oseb. Zgodnje vključevanje »oblikovanja za vse« v proces načrtovanja je veliko ugodneje kot uvajanje sprememb potem, koso rešitve že na trgu. To najbolje dosežemo, če vključimo in opredelimo uporabnike (interesne skupine) že v postopke odločanja. Ti vodijo k oblikovalskim napotkom in izobraževanju v javnem in zasebnem sektorju, predvsem tistih, ki odločajo o prednostih, ki jih je mogoče pridobiti v skladu z uporabo modela v različnih ekonomsko-socialnih okoliščinah.
Naslednji primeri “oblikovanja za vse” so bili predstavljeni v knjigi Diseños para Todos/Designs for All, izdani leta 2008. Izdalo jo je podjetje Optimastudio s podporo španskega ministrstva za šolstvo, socialne zadeve in šport (IMSERSO) and CEAPAT[5]:
Cilj »oblikovanja za vse« je zagotoviti, da lahko vsakdo sodeluje v informacijski družbi. Evropsak unija se nanaša na izraza E-vključenost in e-dostopnost. Predlagan je trojni pristop: blago, ki je lahko dostopno skoraj vsem potencialnim uporabnikom brez spreminjanja, v kolikor se to ne da, pa izdelki, ki se zlahka prilagodijo različnim potrebam; uporaba standardnih vmesnikov, ki so lahko dostopni z uporabo podporne tehnologije; in na koncu proizvajalci in ponudniki storitev, še posebej vendar ne izključno v informacijski in komunikacijski tehnologiji, proizvajajo nove tehnologije, izdelke, storitve in aplikacije za vsakogar. [4]
V Evropi so se ljudje že pridružili omrežjem za promocijo in razvoj »oblikovanja za vse«:
Koncept »BREZ OVIR«
Gradnja »brez ovir« obsega spreminjanje stavb ali opreme, da so lahko uporabne za vse, tako fizično prikrajšanih kot tudi za invalide. Izraz se v prvi vrsti uporabljana Japonskem in v ne-angleško govorečih državah. Medtem ko se v angleško-govorečih državah izraza kot sta »dostopnost« in »invalidom dostopen« uporabljata v vsakodnevni uporabi. Primer »oblikovanja brez ovir« bi lahko bil namestitev rampe za invalidske vozičke poleg stopnic ali namesto njih. Pri novih stavbah pa je ideja »brez ovir« že v veliki meri nadomeščena s konceptom univerzalnega oblikovanja, ki že od začetka trudi oblikovati stvari tako, da omogočajo enostaven dostop.
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.