Turkistan

Turkistan (kazaško Түркістан, Türkıstan) je mesto in upravno središče regije Turkistan v južnem Kazahstanu blizu reke Sir Darje. Nahaja se 160 km severozahodno od Šimkenta ob Transaralski (Taškentski) železnici med Kizilordo na severu in Taškentom na jugu. Njegovo prebivalstvo se je v desetih letih povečalo s 102.505 (1999)^[1] na 142.899 (2009).^[1] Najvidnejša zgodovinska in kulturna znamenitost Turkistana je Mavzolej hodže Ahmeda Jassavija, ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine.^[2] Mesto ima mednarodno letališče Hazrat Sultan.

Turkistan Түркістан Türkıstan
Mavzolej hodže Ahmeda Jassavija
Turkistan Lega Turkistana v Kazahstanu
Koordinati: 43°18′07″N 68°16′09″E
Država	Kazahstan
Regija	Turkistan
Upravljanje
• Akim (župan)	Nūrbol Tūraşbekov Äbdısattarūly
Prebivalstvo  (2023)
• Mesto	300.000
• Urbano	250.000

Leta 2021 je Organizacija turških držav Turkistan razglasila za "duhovno prestolnico turškega sveta".^[3] Istega leta je bil Turkistan imenovan za eno izmed desetih najlepših turističnih destinacij v Kazahstanu.^[4]

Zgodovina

Turkistan, eno od kazahstanskih zgodovinskih mest, omenjeno že v 4. stoletju n. št.^[5]

Mesto je postalo trgovsko središče po zatonu Otrarja, starodavnega mesta na jugovzhodu blizu Sir Darje. V kasnejšem srednjem veku in zgodnjem novem veku so mesto imenovali Iasi ali Šavgar. Od 16. in 17. stoletja se je imenoval Turkistan ali Hazrat. Obe imeni izvirata iz izraza "Hazrat-i Turkistan", kar pomeni "svetnik Turkistana". S tem imenom so počastili spomin na hodžo Ahmeda Jassavija, sufijskega šejka iz Turkistana iz 11. stoletja, ki je živel in deloval v tem mestu.

Zaradi njegovega vpliva in v čast njegovi zapuščini se je mesto razvilo v pomembno središče duhovnosti in islamskega izobraževanja prebivalcev kazahstanskih step. V 90. letih 14. stoletja je Timur Lenk, turško-mongolski voditelj in začetnik dinastije Timuridov, nad Jassavijevim grobom zgradil impresiven kupolasti mazar ali mavzolej. Mavzolej velja za eno od najbolj opaznih arhitekturnih znamenitosti v Kazahstanu. Do leta 2006 je bila podoba mavzoleja na hrbtni strani bankovcev Kazahstana.

Mesto se ponaša tudi z drugimi pomembnimi zgodovinskimi znamenitostmi, kot so srednjeveško kopališče in štirje mavzoleji. Eden od mavzolejev pripada Timurjevi pravnukinji Rabiji Sultan Begim, drugi trije pa kazahstanskim kanom.

Pred ruskim prihodom v 19. stoletju je bil Turkistan na meji med uveljavljeno perzijsko-islamsko oazno civilizacijo Transoksanije na jugu in obsežnimi kazahstanskimi stepami na severu.

Med 16. in 18. stoletjem je bil Turkistan prestolnica Kazaškega kanata^[6] in politično središče kazahstanske stepe. Ko se je Rusko carstvo razširilo na vzhod in oslabilo Kazaški kanat, so ga prehitele manjše južne države. Do leta 1864 je ruski general Verjovkin zavzel Turkistan za Kokandski kanat. Regija je kasneje med rusko vladavino postala del regije Sir Darja v generalni guberniji Ruski Turkestan. Po padcu carskega režima v letih 1917-1918 se je Turkistan za kratek čas priključil Turkestanski avtonomni sovjetski socialistični republiki. Leta 1924 je postal del Kazaške ASSR znotraj Sovjetske Rusije.

19. junija 2018 je bil Šikment izločen iz regije Južni Kazahstan in prišel pod neposredno upravo Kazahstana. Turkistan je hkrati postal regionalno upravno središče Regije Turkestan.^[7]

Romarsko središče

Fotografija Turkistana s satelita Landsat

Mesto privablja na tisoče romarjev. V skladu z lokalno tradicijo so tri romanja v Turkistan enakovredna hadžu v Meko, zato je mesto cenjeno po celem muslimanskem svetu. Visoko spoštovanje do svetnika Ahmeda Jassavija je pripeljalo do tega, da so Turkistan poimenovali Druga Meka vzhoda, kar je močno vplivalo na duhovno bit kazahstanske muslimanske skupnosti.^[8]

Demografija

Turkistan je imel leta 2019 165.000 prebivalcev. Njihovo število se je od leta 1989 do 1999 povečalo za 10%, s čimer je postal drugo najhitreje rastoče mesto v Kazahstanu. Na prvem mestu je prestolnica Astana.

Etnična sestava mesta:

• Kazahi – 52,5%
• Uzbeki – 45,2%
• druge etnične skupine – 2,3%

Leta 1897 je imelo mesto naslednjo etnično sestavo:^[9]

• skupaj – 11.253
• Uzbeki – 8.940 (79,4%)
• Kazahi – 1.415 (12,5%)
• Tatari – 506 (4,4%)
• Rusi – 312 (2,7%)

V istem času (1897) je imel okraj Čimkent, vključno s Turkistanom, naslednjo etnično sestavo:^[10]

• skupaj – 285.059
• Kazahi – 224.704 (78,8%)
• Sarti (stalno naseljeni Iranci), Turki in/ali Mongoli – 32.043 (11,2%)
• Uzbeki – 20.709 (7,2%)
• Rusi – 6.443 (2,2%)
• Tatari – 646 (0,2%)

Geografija in podnebje

Do Turkistana je mogoče priti z vlakom iz Almatyja, kar traja skoraj 20 ur. Potovanje z najbližjega letališča v Šimkentu traja približno dve uri.

Turkistan ima hladno polsuho podnebje (Köppen BSk) s kratkimi, mrzlimi zimami in dolgimi, suhimi, zelo vročimi poletji. Velika večina letnih padavin pade med pozno jesenjo in pozno pomladjo.

Podnebni podatki za Turkistan (1991–2020, ekstremi od 1882–danes)
Mesec	Jan	Feb	Mar	Apr	Maj	Jun	Jul	Avg	Sep	Okt	Nov	Dec	Letno
Rekordno visoka temperatura °C	18.7	26.4	30.7	36.3	40.5	46.9	47.9	46.5	41.9	35.3	27.9	21.6	47.9
Povprečna visoka temperatura °C	2.1	5.6	14.3	22.3	28.9	34.6	36.6	35.2	29.1	21.0	11.0	3.6	20.4
Povprečna dnevna temperatura °C	−2.7	−0.1	7.5	15.3	21.7	27.1	29.0	27.4	20.8	12.6	4.5	−1.5	13.5
Povprečna nizka temperatura °C	−6.8	−4.7	1.8	8.7	14.3	18.9	20.4	18.8	12.3	5.1	−0.7	−5.6	6.9
Rekordno nizka temperatura °C	−33.6	−38.6	−25.0	−8.4	−2.8	3.2	6.4	3.4	−5.5	−14.3	−31.8	−33.0	−38.6
Povprečna količina padavin mm	25.3	26.2	31.1	23.1	20.9	8.3	3.8	2.2	1.8	12.0	26.3	26.3	207.3
Povprečna maks. količina zapadlega snega cm	4	2	0	0	0	0	0	0	0	0	0	2	4
Povp. št. dni s padavinami (≥ 1 mm)	5.4	5.4	4.5	4.3	3.4	1.6	0.5	0.4	0.5	2.4	4.6	4.9	37.9
Povp. št. deževnih dni	5	6	8	8	7	4	2	1	2	4	7	6	60
Povp. št. sneženih dni	7	6	2	0.3	0	0	0	0	0	0.3	2	5	23
Povprečna relativna vlažnost (%)	79	73	63	50	43	33	34	32	36	51	69	79	54
Povp. št. sončnih ur	138	155	199	247	337	382	401	383	315	248	167	122	3.094
Vir 1: NOAA (sun 1961-1990)[11][12]
Vir 2: Pogoda i klimat (extremes)[13]

Pobratena mesta

• Afyonkarahisar, Turčija^[14]
• Keçiören, Turčija^[15]
• Šuša, Azerbajdžan^[16]

Sklici

1. [Population of the Republic of Kazakhstan] (ruščina). Департамент социальной и демографической статистики. Pridobljeno 8. decembra 2013.
2. »World Heritage List«. UNESCO.
3. »Turkistan Declaration of the Informal Summit of the Cooperation Council of Turkic Speaking States«. Turkic Council.
4. »Kazakhstan Selects Top 10 Tourist Destinations«. The Astana Times (v angleščini). 16. junij 2021. Pridobljeno 27. septembra 2021.
5. »Archeological monuments of Turkistan«. Natcom.unesco.kz. Pridobljeno 22. aprila 2012.
6. Туркестан — столица Казахского ханства
7. »Публичное подписание Указа "О некоторых вопросах административно-территориального устройства Республики Казахстан"« (v ruščini). President of Kazakhstan. 19. junij 2018. Pridobljeno 21. junija 2018.
8. Privatsky (2001)
9. Демоскоп Weekly — Приложение. Справочник статистических показателей
10. Демоскоп Weekly — Приложение. Справочник статистических показателей
11. »Turkestan Climate Normals 1991–2020«. National Oceanic and Atmospheric Administration. Pridobljeno 13. aprila 2024.
12. »Turkestan Climate Normals 1961-1990«. National Oceanic and Atmospheric Administration. Pridobljeno 25. novembra 2016.^{[mrtva povezava]}
13. »Weather and Climate - The Climate of Turkestan (Turkistan)« (v ruščini). Weather and Climate (Погода и климат). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. novembra 2016. Pridobljeno 5. januarja 2022.
14. »Kardeş Şehir Hamm« (v turščini). Afyonkarahisar. Pridobljeno 28. avgusta 2022.
15. »Kardeş Belediyeler« (v turščini). Keçiören. Pridobljeno 28. avgusta 2022.
16. »Токаев и Алиев подписали декларацию об «укреплении стратегических отношений» между Казахстаном и Азербайджаном«. Радио Азаттык (v ruščini). Radio Free Europe/Azattyq Radiosy. 24. avgust 2022. Pridobljeno 28. avgusta 2022.

Viri

• Hill, John E. (2009) Through the Jade Gate to Rome: A Study of the Silk Routes during the Later Han Dynasty, 1st to 2nd Centuries CE. BookSurge, Charleston, South Carolina. ISBN 978-1-4392-2134-1.
• Hulsewé, A. F. P. and Loewe, M. A. N. 1979. China in Central Asia: The Early Stage 125 BC – AD 23: an annotated translation of chapters 61 and 96 of the History of the Former Han Dynasty. E. J. Brill, Leiden. ISBN 90-04-05884-2.
• Kropotkin, Peter Alexeivitch (1888). »Turkestan« . Encyclopædia Britannica. Zv. 23 (9. izd.). str. 631–640.
• Privratsky, Bruce G. (2001). Muslim Turkistan: Kazak Religion and Collective Memory Curzon Press, Richmond, Surrey UK.